Podrobno

Od računalniškega pisanja do računalniškega branja : Elektronski literarnovedni viri in računalniško pisanje Mirana Hladnika trideset let pozneje
ID Žejn, Andrejka (Avtor), ID Mandić, Lucija (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (354,65 KB)
MD5: 8454F86CA83FA5BDC20D125F284E67A2
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/article/view/24106 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Izhodišče preglednega prispevka je članek Elektronski literarnovedni viri in računalniško pisanje (1995), v katerem je Miran Hladnik med prvimi opozoril na možnosti uporabe računalniških orodij v slovenski literarni vedi. V razpravi je predstavljen kot referenčna točka za premislek o razvoju slovenske digitalne humanistike ter ožje gledano računalniške literarne vede v zadnjih treh desetletjih. Prispevek osvetli, katere smernice, nakazane sredi devetdesetih let, so se uresničile in postale del raziskovalne prakse, katere so zastarale ter kateri novi pristopi so se pojavili v vmesnem času. Posebna pozornost je namenjena vzpostavljanju digitalnih knjižnic, objavljanju elektronskih znanstvenokritičnih izdaj in leposlovnih korpusov, pa tudi razvoju orodij in metod, ki so omogočili kvantitativne analize, od stilometrije do modeliranja tem in vektorskih vložitev besed. Ob analizi ključnih virov, orodij in študij primerov se članek posveti tudi institucionalnemu okviru, ki se je oblikoval v zadnjem desetletju – od vključevanja digitalne humanistike v univerzitetne programe do delovanja raziskovalnih centrov, društev in rednih konferenc. Prispevek ob tem pokaže, da digitalna humanistika danes presega zgolj tehnično podporo raziskovanju ter kako je od obrobne prakse prešla k uveljavljenemu raziskovalnemu pristopu in postala del metodološke pluralnosti slovenske literarne vede.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:digitalna humansitika, računalniška literarna veda, literarni korpusi, korpusna analiza
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.02 - Pregledni znanstveni članek
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:23.07.2026
Leto izida:2026
Št. strani:Str. 199-218
Številčenje:Letn. 71, št. 1/2
PID:20.500.12556/RUL-188678 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:821.163.6.09:0
ISSN pri članku:0021-6933
DOI:10.4312/jis.71.1-2.199-218 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:290365443 Povezava se odpre v novem oknu
Avtorske pravice:
Licenca Creative Commons je navedena na pristajalni strani članka (glej izvorni URL): "To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco." (Datum opombe: 25. 9. 2026)
Datum objave v RUL:25.09.2026
Število ogledov:21
Število prenosov:3
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Jezik in slovstvo
Skrajšan naslov:Jez. slovst.
Založnik:Slavistično društvo Slovenije, Slavistično društvo Slovenije, Založba Univerze v Ljubljani, Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, Založba Univerze v Ljubljani, Zveza slovenskih slavističnih društev
ISSN:0021-6933
COBISS.SI-ID:746756 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:From computer-aided writing to computer-aided reading
Izvleček:
The reference point of this review article is Miran Hladnik’s paper (1995) “Elektronski literarnovedni viri in računalniško pisanje” (“Electronic resources for literary studies and computer-aided writing”), one of the first to highlight the potential of computational tools in Slovenian literary studies. In this discussion it is presented as a reference point for reflecting on the development of Slovenian digital humanities and, more specifically, computational literary studies over the past three decades. The article examines which directions, outlined in the mid-1990s, have materialized and become part of research practice, which have become obsolete, and which new approaches have emerged in the meantime. Particular attention is given to the establishment of digital libraries, the publication of electronic scholarly editions and literary corpora, as well as to the development of tools and methods that have enabled quantitative analyses ranging from stylometry to topic modelling and word embeddings. Alongside an analysis of key resources, tools, and case studies, the paper also considers the institutional framework that has taken shape in the last decade – from the integration of digital humanities into university curricula to the activities of research centres, associations, and regular conferences. In doing so, it demonstrates how the digital humanities now go beyond merely providing technical support for research, and how they have gradually moved from a marginal practice to an established research approach, becoming part of the methodological pluralism of Slovenian literary studies.

Ključne besede:digital humanities, computional literary studies, literary corpora, corpuy analysis

Projekti

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P6-0024

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj