Petrarkova Laura kot predmet paronomazije v izvirniku in slovenskih prevodih

Logar, Anika (avtor), Jež, Andraž (mentor), Ožbot Currie, Martina (mentor)

V svojem magistrskem delu raziskujem Petrarkovo Lauro kot predmet paronomazije v izvirniku in slovenskih prevodih. V teoretičnem delu sem se posvetila prevodoslovju, predvsem večni dihotomiji med izvirnikom in prevodom, prevajanju poezije, paronomaziji na splošno in Petrarki. V praktičnem delu pa sem se ukvarjala z vsako pesmijo iz zbirke Canzoniere, v kateri je Petrarka uporabil besedo, ki zveni podobno kot Laura, pri čemer seveda ne smemo zanemariti dejstva, da ne moremo z gotovostjo trditi, da je vsakič, ko je uporabil podobno zvenečo besedo, to storil zaradi paronomazije, a lahko na to vendarle pomislimo – izkazalo se je, da je seznam tovrstnih besed izredno dolg. To magistrsko delo torej vključuje pregled vseh slovenskih prevodov te retorične figure, ki sem jih tudi pokomentirala. Tovrstnih besed se v zbirki v izvirniku pojavi več kot 100, prevodov pa je še več, ker je bilo treba zajeti pet prevajalcev, pri čemer je le Srečko Fišer prevedel vse pesmi, Andrej Capuder vse sonete in še nekaj drugih pesmi, Bojana Žakelj nekaj izbranih sonetov v svojem magistrskem delu, Alojz Gradnik prav tako nekaj posameznih pesmi, Ciril Zlobec pa le sonet št. 61. Vse to pomeni zajetno število analiz, saj je moje magistrsko delo zastavljeno tako, da se posveti prevajalskemu problemu (v tem primeru prevajanju specifične retorične figure) in ponudi možne prevajalske rešitve oziroma pristope k prevajanju le-te. Naj poudarim, da pri tem ne gre za ocenjevanje posameznih prevodov – cilj je prikazati, pred kakšne odločitve je postavljen prevajalec, ko se sreča s paronomazijo. Ob prevajanju te zvočnosti besed pa ne smemo pozabiti na sposobnosti izhodiščnega in ciljnega jezika, saj možnosti za prevod te besedne figure niso vedno mogoče, a se je izkazalo, da so se slovenski prevajalci včasih zavestno odločili, da bodo zvočno navezavo na ime Laura ohranili, pri tem pa so se morali bolj oddaljiti od izvirnika.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: prevodoslovje, Petrarka, Canzoniere, paronomazija, Laura, prevajanje, izvirnik, slovenski prevodi
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [A. Logar]
• Leto izida: 2026
• Št. strani: 191 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-188646
• COBISS.SI-ID: 301932803

Opomba

TITOLO: La Laura di Petrarca come oggetto di paronomasia nell'originale e nelle traduzioni slovene / RIASSUNTO: p. 175-191

• Datum objave v RUL: 25.09.2026

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Petrarch's Laura as an Object of Wordplay in the Italian Original and in the Slovene Translations

Izvleček

This master’s thesis examines Petrarch’s Laura as the focus of paronomasia in the original text and its Slovenian translations. The theoretical section addresses translation studies, with particular emphasis on the perennial dichotomy between original and translation, the translation of poetry, paronomasia as a rhetorical figure, and Petrarch. The practical section analyses every poem in the Canzoniere in which Petrarch uses a word that sounds similar to Laura. Although it cannot be claimed with certainty that every such instance was intended as paronomasia, the possibility must nevertheless be considered. The analysis revealed an exceptionally extensive list of such words. The thesis consequently provides an overview and discussion of all Slovenian translations of this rhetorical figure. More than 100 such words occur in the original collection, while the number of translated instances is even higher, as the work of five translators had to be examined. Srečko Fišer is the only translator to have translated all the poems; Andrej Capuder translated all the sonnets as well as several other poems; Bojana Žakelj translated a selection of sonnets in her master’s thesis; Alojz Gradnik translated several individual poems; and Ciril Zlobec translated only sonnet no. 61. This results in a substantial body of analysis, since the thesis is structured around a specific translation problem – in this case, the translation of a particular rhetorical figure – and seeks to propose possible translation solutions and approaches. It should be stressed that the purpose is not to assess individual translations, but to demonstrate the decisions translators must make when confronted with paronomasia. Any attempt to reproduce these phonetic correspondences must also account for the resources of the source and target languages, since this figure of speech cannot always be rendered in translation. The analysis nevertheless showed that Slovenian translators sometimes deliberately chose to preserve the phonetic association with the name Laura, even when doing so required them to depart more substantially from the original.

• Ključne besede: translation studies, Petrarch, Canzoniere, paronomasia, Laura, translation, original, Slovenian translations