Podrobno

Analiza uspešnosti fašin za stabilizacijo brežin na izbranih lokacijah v Železnikih
ID Demšar, Peter (Avtor), ID Kobal, Milan (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (13,89 MB)
MD5: D634EA1C64C7B54E9730DD379D975C31

Izvleček
V diplomskem delu je obravnavana uporaba fašin za stabilizacijo brežin na izbranih erozijskih žariščih v okolici Železnikov, natančneje na območjih Hrastnik in Sveti Tomaž v revirju Luša. V raziskavo je bilo vključenih deset sanacijskih objektov, na katerih je bilo evidentiranih 70 fašin. Intenzivnost erozijskih procesov je bila določena iz primerjave digitalnih modelov reliefa, izdelanih iz podatkov zračnega laserskega skeniranja za leti 2014 in 2023. Učinkovitost fašin je bila ovrednotena na podlagi terenskih meritev ter opazovanja stanja objektov. Na terenu so bili s tahimetrom izmerjeni položaji fašin, popisane pa so bile njihove konstrukcijske značilnosti, število in premeri vej v snopih, število in premeri količkov ter stanje posameznih objektov. Skupna površina analiziranih objektov je znašala 618,6 m2, skupna dolžina vseh fašin pa 334,3 m. Rezultati kažejo, da se objekti razlikujejo po naklonu terena, gostoti fašin, dimenzijah uporabljenega materiala in načinu sidranja. Največje spremembe reliefa so bile ugotovljene na lokacijah Sveti Tomaž 1, Hrastnik 2 in Hrastnik 1. Največje znižanje terena je bilo izmerjeno na lokaciji Sveti Tomaž 1, kjer je doseglo 3,2 m, največje povprečno znižanje pa na lokaciji Hrastnik 2, kjer je znašalo 1,4 m. Raziskava kaže, da je učinkovitost fašin odvisna predvsem od naklona terena, globine tal, kakovosti sidranja in konstrukcijske zasnove fašin. Fašine so se izkazale kot učinkovit biotehnični ukrep na lokacijah z dovolj globokimi tlemi in manj izrazitimi pobočnimi procesi. Na zelo strmih in plitvih tleh je bila njihova učinkovitost omejena, kar potrjujeta objekta Hrastnik 4 in Hrastnik 6, kjer stabilizacija ni bila uspešna. Pri naklonih nad 100 % je zato uporaba fašin smiselna le ob gostejšem sidranju, ustrezni globini tal in po potrebi v kombinaciji z drugimi stabilizacijskimi ukrepi.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:fašine, erozija, naklon terena, relief
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:[P. Demšar]
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-188561 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630*38(043.2)
COBISS.SI-ID:292768003 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:24.09.2026
Število ogledov:64
Število prenosov:18
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Analysis of the effectiveness of fascines for slope stabilization at selected locations in Železniki
Izvleček:
This thesis examines the use of fascines to stabilise slopes at erosion hotspots near Železniki, specifically in the areas of Hrastnik and Sveti Tomaž in the Luša district. The study covered ten restoration sites where 70 fascines were recorded. The intensity of erosion processes was determined by comparing digital elevation models created from airborne laser scanning data for the years 2014 and 2023. The effectiveness of the fascines was evaluated on the basis of field measurements and observations of the condition of the structures. In the field, the positions of the fascines were measured using a total station, and their structural characteristics, the number and diameters of branches in the bundles, the number and diameters of stakes, and the condition of individual structures were recorded. The total area of the analysed structures was 618.6 m², and the total length of all fascines was 334.3 m. The results show that the structures differ in terrain slope, fascine density, dimensions of the material used, and anchoring method. The study indicates that the effectiveness of fascines depends primarily on slope gradient, soil depth, anchoring quality, and structural design. Fascines have proved to be an effective biotechnical measure at sites with sufficiently deep soils and less pronounced slope processes. On very steep and shallow slopes, their effectiveness was limited, as confirmed at the Hrastnik 4 and Hrastnik 6 sites, where stabilisation was not successful. On very steep slopes, especially those exceeding 100%, the use of fascines is therefore advisable only with denser anchoring, adequate soil depth, and, if necessary, in combination with other stabilisation measures.

Ključne besede:fascines, erosion, terrain slope, relief

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj