Podrobno

Sodobni metodološki pristopi k raziskovanju digitalnega nacionalizma
ID Bevk, Hana (Avtor), ID Smrdelj, Rok (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (636,34 KB)
MD5: 9C45248C19176AE1200F533268221D79

Izvleček
V diplomski nalogi na podlagi pregleda 51 znanstvenih člankov, objavljenih med letoma 2020 in 2026, preučujem, kateri metodološki pristopi se pojavljajo v sodobnih raziskavah digitalnega nacionalizma ter kakšne prednosti, omejitve in dileme pri tem izpostavljajo. Kot teoretsko izhodišče pregleda sem uporabila Bandarovo tipologijo petih oblik digitalnega nacionalizma: digitalnega etnonacionalizma, populističnega nacionalizma, algoritmičnega nacionalizma, kulturnega in potrošniškega nacionalizma ter nacionalizma memov. V pregledu pokažem, da prevladuje digitalni etnonacionalizem, geografsko pa je literatura izrazito osredotočena na Kitajsko. Izbira metodoloških pristopov je tesno povezana z obravnavano obliko digitalnega nacionalizma. Pri digitalnem etnonacionalizmu prevladujeta analiza sentimenta in tematsko modeliranje, pri populističnem nacionalizmu pa slovarski in leksikonski pristopi. Kulturni in potrošniški nacionalizem je metodološko najbolj raznolik in vključuje kvalitativno diskurzivno analizo ter strojno učenje, medtem ko se pri nacionalizmu memov uporabljata predvsem poglobljeno ročno kodiranje in multimodalna diskurzivna analiza. Po letu 2024 je v pregledanem naboru znanstvenih člankov opazen porast uporabe transformatorskih modelov in pristopov, ki povezujejo kvantitativno usmerjene računalniške metode in kvalitativne metode. Slednje, zlasti kritična diskurzivna analiza, multimodalna diskurzivna analiza in kritična analiza okvirjev, ostajajo nepogrešljive pri nacionalizmu memov. V nalogi izpostavim tudi jezikovno pristranskost metodoloških orodij v prid angleščini, pomanjkljivo empirično raziskanost algoritmičnega nacionalizma, specifike pri raziskovanju nacionalizma memov ter napetost med obsegom in globino pri raziskovanju nacionalizma s pristopom mešanih metodologij.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:digitalni nacionalizem, pregled literature, računalniške metode, kvalitativne metode
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-188507 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:24.09.2026
Število ogledov:77
Število prenosov:12
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Contemporary Methodological Approaches in Researching Digital Nationalism
Izvleček:
In this undergraduate thesis I conduct a literature review of 51 peer-reviewed articles published between 2020 and 2026, examining which methodological approaches appear in contemporary research on digital nationalism and what advantages, limitations, and dilemmas they entail. As the theoretical framework for the review I employ Bandara’s typology of five forms of digital nationalism: digital ethno-nationalism, populist nationalism, algorithmic nationalism, cultural and consumer nationalism, and meme nationalism. The review demonstrates that digital ethno-nationalism is the most prevalent form, while geographically the literature is heavily concentrated on China. The choice of methodological approaches is closely tied to the form of digital nationalism under study. Sentiment analysis and topic modelling predominate in research on digital ethno-nationalism, while dictionary and lexicon-based approaches are most common in studies of populist nationalism. Cultural and consumer nationalism is methodologically the most diverse, encompassing qualitative discourse analysis and machine learning, whereas meme nationalism relies primarily on in-depth manual coding and multimodal discourse analysis. From 2024 onwards, the reviewed corpus shows a notable increase in the use of transformer-based models and approaches that combine quantitative computational methods and qualitative methods. Qualitative methods – particularly critical discourse analysis, multimodal discourse analysis, and critical framing analysis – remain indispensable in the study of meme nationalism. The thesis also highlights the language bias of methodological tools in favour of English, the limited empirical coverage of algorithmic nationalism, the specific challenges of studying meme nationalism, and the tension between breadth and depth in mixed-methods research.

Ključne besede:digital nationalism, literature review, computational methods, qualitative methods

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj