Island studies and performance studies

Cipollone, Giada (avtor), Zajec, Urška (prevajalec povzetka)

This article explores the dialogue between Island Studies and Performance Studies through two theoretical perspectives emerging from different contexts. The essay first reconstructs some of the key genealogies through which Island Studies has developed as a field, highlighting the shift from insularity as a fixed geographical condition to islandness as a relational epistemological lens. The article then examines two conceptual contributions that bring Island Studies into conversation with Performance Studies. Rebecca Schneider’s notion of the shoal, developed from an Atlantic perspective, foregrounds littoral zones as epistemological thresholds where bodies, histories and environments meet in unstable and transformative relations. Diana Looser’s concept of transpasifika, emerging within Pacific Studies and transpacific scholarship, proposes a relational framework for analysing how performances circulate across islands, diasporic communities and global networks. Read together, these perspectives reveal how performance and islandness can be understood as relational processes shaped by movement, instability and ecological interdependence. The encounter between Island Studies and Performance Studies thus opens a productive analytical terrain for investigating how artistic practices participate in the reconfiguration of insular worlds and their broader epistemological configurations.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: islands studies, performance studies, oceanic epistemologies, schoal, transpasifika
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: AGRFT - Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Datum objave: 01.01.2026
• Leto izida: 2026
• Št. strani: Str. 92-108
• Številčenje: Letn. 14, št. 1
• PID: 20.500.12556/RUL-188353
• UDK: 792.01:911.3:502
• ISSN pri članku: 1855-4539
• DOI: 10.51937/Amfiteater-2026-1/92-108
• COBISS.SI-ID: 288474883
• Datum objave v RUL: 21.09.2026

Gradivo je del revije

• Naslov: Amfiteater : revija za teorijo scenskih umetnosti
• Založnik: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Slovenski gledališki inštitut, Slovenski gledališki inštitut, = Slovenian Theatre Institute, Založba Univerze v Ljubljani, = University of Ljubljana Press
• ISSN: 1855-4539
• COBISS.SI-ID: 239685632

Licence

• Licenca: CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
• Opis: Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: Otoški študiji in uprizoritveni študiji

Izvleček

Članek raziskuje dialog med otoškimi študiji in uprizoritvenimi študiji z dveh teoretskih vidikov, ki izhajata iz različnih kontekstov. Esej se začne z rekonstrukcijo nekaterih ključnih momentov razvoja otoških študijev kot znanstvenega področja, pri čemer je izpostavljen obrat od otoške lege (ang. insularity – op. prev.) kot nespremenljivega geografskega stanja k otoškosti (ang. islandness – op. prev.) kot relacijski epistemološki perspektivi. Nato prouči dva koncepta, ki prispevata k vzpostavitvi dialoga med otoškimi študiji in uprizoritvenimi študiji. Plitvina (ang. shoal – op. prev.), pojem, ki ga je Rebecca Schneider razvila v atlantskem kontekstu, izpostavlja obalna območja kot epistemološke pragove, kjer se telesa, zgodovine in okolja srečujejo v nestabilnih in transformativnih odnosih . Transpasifika, koncept Diane Looser, ki izhaja iz pacifiških študijev in transpacifiških znanstvenih dognanj, predlaga relacijski okvir za analizo, kako se uprizarjanje razširja po otokih, skupnostih v diaspori in globalnih omrežjih. S skupnim branjem obeh perspektiv se razkrije, kako lahko uprizarjanje in otoškost razumemo kot relacijska procesa, ki ju oblikujejo gibanje, nestabilnost in ekološka soodvisnost. S srečanjem otoških študij in uprizoritvenih študij se torej odpre plodno analitično področje za raziskave, kako umetniške prakse prispevajo k rekonfiguraciji otoških svetov in njihovih širših epistemoloških konfiguracij.

• Ključne besede: otoški študiji, uprizoritveni študiji, oceanske epistemologije, plitvina, transpasifika