Podrobno

Uporaba hladne plazme kot alternativne metode konserviranja-restavriranja z glivami kontaminiranih slik na platnu
ID Ceglar, Klavdija (Avtor), ID Kosel, Janez (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Kavkler, Katja (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka. Vsebina dokumenta nedostopna do 17.09.2027.
MD5: B9D0213CE58501179C59F39E9B7CBB90

Izvleček
Hladna plazma se v zadnjem času vse bolj uveljavlja na različnih znanstvenih področjih, njeni učinki pa postajajo vedno bolje poznani tudi v konservatorsko-restavratorski stroki. Eden izmed perečih problemov je mikrobna biodeterioracija, ki zaradi delovanja mikroorganizmov povzroča spremembe na estetski, kemijski in fizikalni ravni. V takšnih primerih bi se hladna plazma lahko izkazala kot učinkovita alternativna metoda dekontaminacije. Zato smo v okviru magistrske naloge preiskovali vpliv hladne plazme na spore in micelij plesni, ki so pogosti kolonizatorji slik na platnu – Aspergillus creber, Aspergillus jensenii, Penicillium chrysogenum in Cladosporium cladosporioides. Vsi štirje izolati so bili testirani v sistemu s štirimi induktivno sklopljenimi plazemskimi viri (sistem 4ICP) na jajčni temperi na platnu. Izolat A. creber je bil testiran tudi v sistemu nizkotlačne plazme z induktivno sklopitvijo ter atmosferski plazmi na vzorcih lanenega olja. Poleg vpliva na strukture plesni smo preučevali tudi učinek hladne plazme na kemijsko sestavo pigmentov alizarin kraplak, pariško modre, cinkove bele in svinčeve bele ter jajčnega veziva. S pomočjo fluorescenčne in svetlobne mikroskopije ter analize v programu ImageJ smo ugotovili, da hladna plazma vpliva na zmanjšanje naknadne glivne razrasti spor ter na poškodbe hif vseh štirih izolatov plesni. Spektroskopija Raman in infrardeča spektroskopija s Fourierjevo transformacijo (FTIR) sta pokazali nespremenjene kemijske strukture pigmentov alizarin kraplak, cinkove bele in svinčeve bele, medtem ko so pri pariško modri možni pojavi hematita in goethita. Jajčno vezivo je pri določenih pogojih tretiranja pokazalo začetne faze staranja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:hladna plazma, Aspergillus creber, Aspergillus jensenii, Cladosporium cladosporioides, Penicillium chrysogenum, spektroskopija FTIR, spektroskopija Raman, kulturna dediščina
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-188211 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:292035075 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:19.09.2026
Število ogledov:81
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The use of cold plasma as an alternative method for the conservation-restoration of canvas paintings contaminated with fungi
Izvleček:
Cold plasma has recently gained increasing prominence across various scientific fields, and its effects are becoming increasingly well recognized within the field of conservation and restoration. One of the major challenges is microbial biodeterioration, in which the activity of microorganisms causes alterations at the aesthetic, chemical and physical levels. Therefore, this master's thesis investigated the effects of cold plasma on the spores and mycelium of moulds, which are common colonizers of canvas paintings – Aspergillus creber, Aspergillus jensenii, Penicillium chrysogenum, and Cladosporium cladosporioides. All four isolates were tested in a system with four inductively coupled plasma sources (4ICP system) on egg tempera on canvas. The A. creber isolate was also tested in a low-pressure inductively coupled plasma system and in atmospheric plasma on linseed oil samples. In addition to the impact on mould structures, we examined the effect of cold plasma on the chemical composition of the pigments alizarin krapplack, Prussian blue, zinc white, and lead white, as well as the egg binder. Using fluorescence and light microscopy, together with ImageJ analysis, we found that cold plasma reduced subsequent fungal growth from spores and caused damage to the hyphae of all four mould isolates. Raman and Fourier-transform infrared (FTIR) spectroscopy showed unchanged chemical structures of alizarin krapplack, zinc white, and lead white pigments, while Prussian blue showed possible formation of hematite and goethite. Under certain treatment conditions, the egg binder exhibited initial stages of ageing.

Ključne besede:cold plasma, Aspergillus creber, Aspergillus jensenii, Cladosporium cladosporioides, Penicillium chrysogenum, FTIR spectroscopy, Raman spectroscopy, cultural heritage

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj