Podrobno

Otrok kot (ne)posredna žrtev prisilnega nadzora v intimnopartnerskem razmerju
ID Šabec, Eva (Avtor), ID Kralj, Ana (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,86 MB)
MD5: 089CF6EE41576D226CCA6579E57BFC69

Izvleček
V magistrskem delu obravnavam perspektivo otroka kot (ne)posredne žrtve prisilnega nadzora v intimnopartnerskem razmerju njegovih staršev. Prisilni nadzor je koncept, katerega utemeljitelj je Evan Stark in označuje vzorec sistematičnega omejevanja, nadzorovanja in podrejanja žrtve, kar pa se udejanja preko različnih dejanj psihičnega, ekonomskega, socialnega in fizičnega nasilja. Čeprav je prisilni nadzor značilen za intimnopartnerske odnose, pa se pojavlja vprašanje, kakšen je njegov vpliv na otroke in kako se ti odzivajo nanj. Namen raziskave je bil raziskati, kakšno je poznavanje prisilnega nadzora med strokovnimi delavkami na centrih za socialno delo in na kakšen način ga prepoznavajo. Zanimalo me je tudi, kako strokovne delavke sodelujejo z žrtvami prisilnega nadzora ter njihovimi otroci in kako jim nudijo ustrezno podporo in pomoč pri urejanju stikov s povzročiteljem nasilja. Z raziskavo sem želela ugotoviti tudi, kako strokovne delavke v proces odkrivanja prisilnega nadzora vključujejo otroke, kakšna je njihova vloga in kakšne posledice pušča na njih. Nazadnje me je zanimalo, kakšne so izkušnje uporabnic pri sodelovanju s strokovnimi delavkami na centrih za socialno delo ter kako bi se v prihodnje lahko izboljšala tako proces prepoznavanja in obravnave prisilnega nadzora kot tudi postopek podpore in pomoči. Odgovore na zastavljena vprašanja sem pridobila s pomočjo izvedbe kvalitativne raziskave, natančneje z metodo polstrukturiranih intervjujev. V njih je sodelovalo osem stokovnih delavk, ki so zaposlene na sedmih različnih centrih za socialno delo. Z izvedeno raziskavo sem ugotovila, da socialne delavke prepoznavajo dejanja prisilnega nadzora, vendar pa ga ne prepoznavajo kot sistemskega vzorca dejanj. Proces podpore in pomoči pri regulaciji stikov s povzročiteljem nasilja je v času skupnega življenja z njim usmerjen v večanje varnosti in v preprečevanje oz. zmanjševanje posledic prisilnega nadzora. V tem obdobju so žrtve spodbujene k zapustitvi nasilnega razmerja. V času odhoda žrtve iz nasilnega odnosa in razveze je delo strokovnih delavk usmerjeno predvsem k zagotavljanju varnih stikov s povzročiteljem nasilja. Raziskava je pokazala tudi, da ločitev oziroma razveza od povzročitelja prisilnega nadzora ne pomeni tudi prenehanja izvajanja nadzornih dejanj. Ugotovila sem, da je med strokovnimi delavkami prisotno prepričanje o nujnosti razlikovanja starševske in partnerske vloge, tudi v primerih prisotnosti prisilnega nadzora. Strokovne delavke pri svojem delu otroke različno vključujejo v delovni proces. Sodelovanje z njimi je usmerjeno predvsem na oblikovanje varnega odnosa ter nudenje ustrezne podpore in pomoči. Obenem so rezultati raziskave pokazali, da strokovne delavke prepoznavajo tako posredno kot tudi neposredno vključenost otrok v izvajanje prisilnega nadzora. Rezultati raziskave nazadnje opozarjajo še na potrebo po povečanju ozaveščenosti o prisilnem nadzoru tako v družbi kot tudi med strokovnjaki.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Nadzorovalno vedenje, otrokov glas, center za socialno delo, socialno delo z družino, stiki s povzročiteljem nasilja
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-188093 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:18.09.2026
Število ogledov:126
Število prenosov:20
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Child as (In)Direct Victim of Coercive Control in an Intimate Partner Relationship
Izvleček:
In my master’s thesis, I examine the perspective of a child as an indirect victim of coercive control in their parents’ intimate partner relationship. Coercive control is a concept developed by Evan Stark that describes a pattern of systematic restriction, monitoring, and subjugation of the victim, which is carried out through various acts of psychological, economic, social, and physical abuse. Although coercive control is characteristic of intimate partner relationships, the question arises as to what its impact is on children and how they respond to it. The purpose of this study was to investigate the level of knowledge about coercive control among social workers at social work centers and how they recognize it. I was also interested in how social workers collaborate with victims of coercive control and their children, and how they provide them with appropriate support and assistance in managing contact with the perpetrator. Through this research, I also sought to determine how social workers involve children in the process of identifying coercive control, what role the children play, and what impact this has on them. Finally, I was interested in the experiences of service users when interacting with social workers at social work centers, and how both the process of identifying and addressing coercive control and the procedures for providing support and assistance could be improved in the future. I obtained answers to these questions through qualitative research, specifically using the method of semi-structured interviews. Eight social workers employed at seven different social work centers participated in the study. Through my research, I found that social workers recognize acts of coercive control but do not recognize them as a systemic pattern of behavior. The process of providing support and assistance in managing contact with the perpetrator while the victim is still living with him is focused on increasing safety and preventing or mitigating the consequences of coercive control. During this period, victims are encouraged to leave the abusive relationship. During the period when the victim leaves the abusive relationship and goes through a divorce, the work of professional staff is primarily focused on ensuring safe contact with the perpetrator of violence. The study also showed that separation or divorce from the perpetrator of coercive control does not necessarily mean an end to coercive behavior. I found that there is a prevailing belief among social workers regarding the necessity of distinguishing between parental and partner roles, even in cases involving coercive control. Social workers involve children in the work process in various ways. Collaboration with them is primarily focused on establishing a safe relationship and providing appropriate support and assistance. At the same time, the research results showed that professionals recognize both the indirect and direct involvement of children in the exercise of coercive control. Finally, the research findings highlight the need to raise awareness about coercive control both in society and among professionals.

Ključne besede:Controlling behaviour, the child’s voice, social services, family social work, contact with the perpetrator of violence

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj