Podrobno

Nečloveški akterji v slovenski drami
ID Troha, Gašper (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (293,40 KB)
MD5: 365894302091423A8085D7D62C9184CE

Izvleček
Članek obravnava vlogo nečloveških akterjev v slovenski dramatiki 20. in 21. stoletja ter raziskuje, kako se njihova funkcija spreminja od simbolnih figur do samostojnih nosilcev dramskega dogajanja. Avtor izhaja iz sodobnega »obrata k nečloveškemu«, ki v humanistiki preusmerja pozornost z izključno človeškega sveta na živali, naravne procese in materialne entitete. S primerjalno analizo treh dram – Otroka reke Daneta Zajca, Driada Gregorja Strniše in Jagnje Neže Lučke Peterlin – pokaže razvoj odnosa med človekom in naravo na odru. Pri Zajcu sta Dan in Reka alegoriji izgubljene prvobitne enosti in smisla v svetu, zaznamovanem z nihilizmom. Pri Strniši Driada ne deluje več kot ideal, temveč kot katalizator, ki razkriva konflikt med materialističnim svetom in presežno razsežnostjo domišljije. Najmlajša drama, Jagnje, pa presega antropocentrično perspektivo: živali in naravni procesi niso več simboli človeških stanj, temveč enakovredni akterji, katerih obstoj ni podrejen človeku. Članek pokaže, da slovenska drama postopno prehaja od narave kot metafore k naravi kot samostojni realnosti, s čimer odpira nove možnosti gledališke reprezentacije in ekološkega mišljenja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:nečloveški akterji, slovenska dramatika, Dane Zajc, Gregor Strniša, Neža Lučka Peterlin, ekokritika
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:AGRFT - Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2026
Leto izida:2026
Št. strani:Str. 32-50
Številčenje:Letn. 14, št. 1
PID:20.500.12556/RUL-188071 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:792.01:821.163.6.09-2"19/20":502
ISSN pri članku:1855-4539
DOI:10.51937/Amfiteater-2026-1/32-50 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:288362755 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:18.09.2026
Število ogledov:77
Število prenosov:5
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Amfiteater : revija za teorijo scenskih umetnosti
Založnik:Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Slovenski gledališki inštitut, Slovenski gledališki inštitut, = Slovenian Theatre Institute, Založba Univerze v Ljubljani, = University of Ljubljana Press
ISSN:1855-4539
COBISS.SI-ID:239685632 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
The article examines the role of nonhuman actors in 20th- and 21st-century Slovenian drama. It traces how their function shifts from symbolic figures to autonomous agents within dramatic action. The discussion is framed by the contemporary “nonhuman turn”, which shifts scholarly focus away from an exclusively human-centred worldview and towards animals, environments and material processes. Through a comparative reading of three plays – Dane Zajc’s Children of the River, Gregor Strniša’s The Dryad and Neža Lučka Peterlin’s The Lamb – the author demonstrates how theatre gradually redefines the relationship between humans and nature. In Zajc’s play, nonhuman figures embody an unattainable ideal of primordial unity, reflecting existential loss and nihilism. In Strniša’s drama, the titular tree spirit, the Dryad, functions as a catalyst, revealing the clash between the materialistic world and the transcendent dimension of imagination. Peterlin’s contemporary play moves further by dismantling anthropocentrism: animals and natural processes appear as independent agents rather than metaphors for human experience. The article concludes that Slovenian drama evolves from using nature as a symbolic background to recognising nonhuman entities as co- creators of dramatic reality, opening new possibilities for ecological and theatrical thinking.

Ključne besede:nonhuman actors, Slovenian drama, Dane Zajc, Gregor Strniša, Neža Lučka Peterlin, ecocriticism

Projekti

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P6-0376-2018
Naslov:Gledališke in medumetnostne raziskave

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Amfiteater

Nazaj