Jezik ni zgolj orodje komuniciranja, ampak tudi oblikuje identitete. Za marginalizirane skupnosti je razpoložljivost jezikovnih virov za izražanje identitet še posebej pomembna, saj omogoča tudi družbeno vidnost celotne skupnosti. Prav slednje je pomembno za manjše jezikovne skupnosti, med drugim tudi slovensko LGBTQ+ skupnost, kjer angleščina kot globalna lingua franca prinaša pomembno orodje za izražanje identitet. Kljub naraščajočemu vplivu angleščine v Sloveniji pa njena vloga pri oblikovanju identitet znotraj LGBTQ+ skupnosti še ni bila podrobno raziskana. Pričujoče magistrsko delo to vrzel obravnava in odgovarja na vprašanje, ali angleščina v slovenski LGBTQ+ skupnosti deluje kot jezik opolnomočenja. Raziskava, ki izhaja iz teorij o globalnem jeziku, menjavanju kod, kvir jezikoslovju ter odnosu med jezikom in močjo, analizira podatke ankete, v kateri je sodelovalo 50 članov slovenske LGBTQ+ skupnosti, starih med 18 in 30 let. Pri tem združuje kvantitativno analizo vprašanj zaprtega tipa s tematsko analizo odgovorov na odprta vprašanja. Raziskava kaže, da angleščina predstavlja velik del vsakodnevne rabe jezika anketirancev, ki jo je moč razložiti na podlagi treh glavnih razlogov, in sicer večje seznanjenosti z angleškimi izrazi, zaznavanjem angleščine kot manj stigmatizirane in strukturnih omejitev slovenščine. Magistrsko delo ugotavlja, da angleščina v slovenski LGBTQ+ skupnosti lahko opravlja funkcijo opolnomočenja s tem, ko osebam omogoča poimenovanje, izražanje in vidnost LGBTQ+ identitet, za katere slovenščina trenutno ne ponuja ustreznih jezikovnih sredstev. Vendar ta vloga ni enotna niti enakomerno porazdeljena med udeleženci – najizraziteje se kaže pri nebinarnih in transspolnih identitetah, za katere angleščina z bolj spolno nevtralno slovnico omogoča lažje izražanje LGBTQ+ identitet. Za druge udeležence, katerih identitete slovenščina zajema ustrezneje, se angleščina pogosteje izkaže zgolj kot praktično orodje, ki ne vpliva nujno na oblikovanje in vidnost identitet v družbi. Hkrati vloga opolnomočenja ostaja ambivalentna, saj odvisnost od angleščine lahko pripomore k nadaljnji stigmatizaciji slovenskih izrazov in izključuje tiste, ki angleščine ne govorijo. Magistrsko delo tako pripomore k širšemu razumevanju dinamike med jezikom, identiteto in LGBTQ+ skupnostjo.
|