Podrobno

La carnavalisation bakhtinienne dans  « La Célestine » de Fernando de Rojas et ses rapprochements avec l’univers littéraire de François Rabelais
ID Vogrič, Iva (Avtor), ID Turk, Boštjan Marko (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Šabec, Maja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,98 MB)
MD5: 6889E56D429B806BE263DF56DAB94B73

Izvleček
L’étude examine « La Célestine » de Fernando de Rojas à la lumière de la théorie bakhtinienne du carnaval et du réalisme grotesque, en la mettant en relation comparative avec l’univers littéraire de François Rabelais. Elle s’interroge sur la mesure dans laquelle l’œuvre de Rojas peut être lue comme l’expression d’un mode carnavalesque d’appréhension du monde, dans lequel s’entrelacent le matériel et l’abstrait, le haut et le bas, la vie et la mort. Les concepts de Bakhtine se révèlent ainsi constituer une grille de lecture pertinente, notamment pour la structure sémantique et idéologique globale de « La Célestine ». La première partie examine le principe matériel et généreux du monde, qui se manifeste avec le plus de netteté dans le banquet de l’acte IX. Celui-ci est mis en relation avec le matériel et le corporel, la double conception de l’amour chez Rojas et la représentation du corps et de l’amour chez Rabelais. Bien que Rojas traite le corps d’une manière comparable à Rabelais, ses images grotesques du corps demeurent trop fugitives pour constituer une esthétique pleinement développée du réalisme grotesque. L’analyse de la carnavalisation de la conscience se révèle dès lors plus féconde, principalement à travers les personnages de Célestine et de Panurge. Tous deux sont des figures carnavalesques ambivalentes et incomplètes : Célestine alterne son autoreprésentation carnavalesque avec une attitude calculatrice orientée vers le profit, tandis que la peur de Panurge d’être cocu dans le Tiers Livre révèle un désir de certitude et de contrôle face à la mutabilité de la fortune humaine. La dernière partie met en regard le deuil chez Rojas et chez Rabelais et montre une affinité dans leur conception de la mort comme phénomène ambivalent. Après la perte de leurs amants, Élicie et Aréuse se tournent de nouveau vers la vie, dans une réaction comparable au passage de Gargantua du deuil à la joie lors de la naissance de son fils. Dans les deux œuvres, la douleur et la joie convergent dans l’image de la mort joyeuse, associée à une conception cyclique de la vie comme renouveau perpétuel. La comparaison montre finalement que le carnaval chez Rojas se manifeste moins sous la forme d’une esthétique pleinement développée du réalisme grotesque que, surtout, dans le rapport que les personnages entretiennent avec la vie, la matérialité, l’inconstance et la perte. Bien que « La Célestine » ne procède pas directement de la culture populaire de la place publique, elle en porte largement l’empreinte. Elle peut également être rapprochée de Rabelais par une sensibilité renaissante à l’égard de la vie, qui trouve la joie précisément dans sa mutabilité, son caractère inachevé et son perpétuel renouveau.

Jezik:Francoski jezik
Ključne besede:Rojas, Fernando de : La Célestine / Rabelais, François / Bakhtine, Mikhaïl M. / carnaval / réalisme grotesque
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-187950 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:17.09.2026
Število ogledov:106
Število prenosov:19
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Bahtinovska karnevalizacija v Rojasovi „Celestini“ in njene stične točke z literarnim svetom Françoisa Rabelaisa
Izvleček:
Študija obravnava delo „Celestina“ španskega pisatelja Fernanda de Rojasa z vidika Bahtinove teorije karnevala in grotesknega realizma ter jo primerjalno povezuje z literarnim svetom Françoisa Rabelaisa. Izhaja iz vprašanja, v kolikšni meri je mogoče Rojasovo delo brati kot izraz karnevalskega načina doživljanja sveta, v katerem se prepletajo materialno in abstraktno, visoko in nizko, življenje in smrt. Bahtinovi koncepti se pri tem izkažejo kot ustrezen interpretativni okvir, predvsem z vidika celostne pomenske in idejne zasnove „Celestine“. V prvem delu obravnavamo prekipevajoči materialni princip sveta, ki se najizraziteje kaže v gostiji v devetega dejanja. Povezati ga je mogoče z materialno-telesnim, z dvojno koncepcijo ljubezni pri Rojasu ter z Rabelaisovim upodabljanjem telesnosti in ljubezni. Čeprav Rojas telo obravnava na način, primerljiv z Rabelaisovim, pa groteskne telesne podobe pri njem ostajajo preveč bežne za razvito estetiko grotesknega realizma. Plodnejša se zato pokaže analiza karnevalizacije zavesti, predvsem na primeru likov Celestine in Panurga. Oba sta sicer ambivalentni in nepopolni karnevalski figuri: Celestina svojo karnevalsko samoupodabljanje izmenjuje z dobičkonosno opreznostjo, Panurgov strah pred „rogaštvom“ v Tretji knjigi pa razkriva težnjo po gotovosti in nadzoru nad spremenljivostjo človeške usode. Sklepni del primerja žalovanje pri Rojasu in Rabelaisu ter pokaže sorodnost v njunem pojmovanju smrti kot ambivalentnega pojava. Elicija in Areuza se po izgubi ljubimcev znova obrneta k življenju, kar je primerljivo z Gargantuovim prehodom iz žalovanja v veselje ob rojstvu sina. V obeh delih se bolečina in veselje povežeta v podobo vesele smrti, ki se povezuje s cikličnim dojemanjem življenja kot nenehne prenove. Primerjava nazadnje pokaže, da se karneval pri Rojasu ne kaže toliko kot razvita estetika grotesknega realizma, temveč predvsem v odnosu, ki ga junaki razvijejo do življenja, materialnosti, nestanovitnosti in izgube. Čeprav delo „Celestina“ ne izhaja neposredno iz ljudske tržne tradicije, v veliki meri nosi njen pečat. Z Rabelaisom jo povezuje tudi renesančno občutenje življenja, ki se veseli prav njegove spremenljivosti, nedokončanosti in nenehnega prerajanja.

Ključne besede:Rojas, Fernando de: Celestina / Rabelais, François / Bahtin, Mihail M. / karneval / groteskni realizem

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj