Podvodna vozila nimajo dostopa do GNSS, zato mora vozilo pod gladino svojo trajektorijo ocenjevati s sestavljanjem zaporednih ocen relativnega gibanja. Optične kamere v kalni vodi odpovejo, zato je naprej usmerjeni slikovni sonar najbolj praktičen senzor za zaznavanje na daljših razdaljah. Sonarske slike so šumne, vsebujejo artefakte in imajo šibko teksturo, zato je ujemanje značilnih točk med pari slik, na katerem temeljijo obstoječe metode odometrije, krhko. Predstavljamo ISOPoT, metodo odometrije slikovnega sonarja, ki korespondence gradi iz sledi točk čez več zaporednih slik, pridobljenih s sodobnim modelom za sledenje poljubnim točkam, in jih z mrežnim upravljanjem točk ter izboljšavo na podlagi korelacije pretvori v enotno, globalno konsistentno oceno ravninskega gibanja. Na javno dostopni podatkovni zbirki Aracati 2017 in na zbirki Portorož 2025, zajeti v okviru tega dela, ISOPoT dosega nižjo napako translacije in rotacije od prejšnjih metod sonarske odometrije, tako v načinu zgolj s sonarjem kot v načinu s pomožnimi senzorji (računska navigacija in magnetometer). Nazadnje zanke zapremo zgolj s sonarjem. Ponovne obiske predlaga detektor, ki temelji na videzu, naučen model relativne poze pa jih pretvori v vezi v grafu poz. Nobena od obeh stopenj ne uporablja ocene trajektorije, zato zaznava ne odpove ravno takrat, ko je napaka že dovolj velika, da bi jo bilo treba popraviti. Na obeh zaporedjih zbirke Portorož 2025 sprejeta zanka zmanjša absolutno napako trajektorije, in to brez pomožnih senzorjev.
|