Podrobno

PRIMERJALNA ANALIZA ČRPANJA IN UČINKOV KOHEZIJSKIH SREDSTEV V SLOVENIJI IN NA POLJSKEM V OBDOBJU 2014–2020
ID Begić, Aisha (Avtor), ID Aristovnik, Aleksander (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,33 MB)
MD5: 82F8577D33E827CBA0724B5EC15E17FB

Izvleček
Diplomsko delo obravnava primerjalno analizo črpanja in učinkov kohezijskih sredstev v Sloveniji in na Poljskem v programskem obdobju 2014–2020. Izhodišče predstavlja ugotovitev, da visoka absorpcija sredstev sama po sebi še ne zagotavlja razvojne učinkovitosti, zato delo raziskuje, kako institucionalna ureditev in razvojne prioritete vplivajo na dejanske razvojne učinke kohezijske politike v obeh državah. Raziskava se opira na kvalitativni pristop s komparativno metodo, dopolnjeno z deskriptivno in analitično metodo. Analiza izhaja iz sekundarnih virov – uradnih dokumentov Evropske komisije, nacionalnih operativnih programov in poročil o izvajanju, na podlagi katerih sta državi primerjani po enotnih kazalnikih: institucionalni ureditvi, stopnji črpanja, tematski razporeditvi sredstev in doseženih učinkih. Rezultati primerjave kažejo, da sta obe državi sicer dosegli nadpovprečno absorpcijsko uspešnost, vendar iz različnih razlogov, kar potrjuje, da absorpcija ni zanesljiv pokazatelj razvojne učinkovitosti. Ugotovitve nakazujejo tudi, da institucionalni model sam po sebi verjetno ni odločilen dejavnik uspešnosti, temveč je pomembna predvsem kakovost uporabe sredstev, medtem ko regionalne razlike kljub obsežnim naložbam v obeh državah ostajajo neodpravljene. Te ugotovitve ponujajo praktične usmeritve za oblikovalce kohezijske politike, saj opozarjajo, da mora presoja uspešnosti temeljiti na razvojnih učinkih, ne le na stopnji črpanja. Izkušnje Slovenije in Poljske so medsebojno prenosljive, zato so lahko koristne tudi za druge države članice pri načrtovanju programskega obdobja 2021–2027 in oblikovanju prihodnje kohezijske politike Evropske unije.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:kohezijska sredstva, programsko obdobje 2014–2020, Evropska unija, Slovenija, Poljska
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FU - Fakulteta za upravo
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-187860 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:15.09.2026
Število ogledov:13
Število prenosov:5
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:COMPARATIVE ANALYSIS OF THE ABSORPTION AND IMPACT OF COHESION FUNDS IN SLOVENIA AND POLAND IN THE 2014–2020 PERIOD
Izvleček:
This diploma thesis presents a comparative analysis of the absorption and impact of cohesion funds in Slovenia and Poland during the 2014–2020 programming period. The starting point is the finding that high fund absorption alone does not guarantee developmental efficiency, prompting an examination of how institutional arrangements and development priorities shape the actual developmental effects of cohesion policy in both countries. To explore this, the research is based on a qualitative approach employing the comparative method, complemented by descriptive and analytical methods. The analysis draws on secondary sources – official European Commission documents, national operational programmes and implementation reports – on the basis of which both countries are compared using uniform indicators: institutional arrangements, absorption rates, thematic allocation of funds, and achieved effects. Building on this comparison, the findings show that both countries achieved above-average absorption performance, though for different reasons, confirming that absorption alone is not a reliable indicator of developmental efficiency. The institutional model itself likewise proved not to be a decisive success factor; rather, the quality of fund use was more important, while regional disparities remained unresolved in both countries despite substantial investment. These findings offer practical guidance for cohesion policy makers, highlighting that performance assessment should be based on developmental effects rather than absorption rates alone. As the lessons from Slovenia and Poland are mutually transferable, they may also benefit other member states in planning the 2021–2027 programming period and shaping the future of EU cohesion policy.

Ključne besede:cohesion funds, programming period 2014–2020, European Union, Slovenia, Poland

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj