Podrobno

Medgeneracijska in literarnoteoretska recepcija povedk o duhovih in smrti
ID Košir, Loti (Avtor), ID Perenič, Urška (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Mencej, Mirjana (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Kvartič, Ambrož (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (653,57 KB)
MD5: 5EE154D98B141D30B8E044E58F487EF2

Izvleček
V diplomskem delu se ukvarjam z recepcijo povedk o duhovih, smrti ter drugih nadnaravnih in nepojasnljivih pojavih. V ospredju je vprašanje, zakaj različni poslušalci in bralci pripoved razumejo različno ter kako na njeno sprejemanje vplivajo osebna izkušnja, vera, družinsko okolje, starost, prostor, čas in družbena sprejemljivost posamezne razlage. Najprej predstavim povedko kot folklorni žanr ter teorije recepcije folklore, recepcijo zapisanih povedk pa umestim v okvir empirične literarne znanosti, predvsem Schmidtovega modela literarnega sistema (1980) in izvirne modifikacije z ozirom na slovensko gradivo pri Urški Perenič (2010). Folkloristični, terenski del temelji na polstrukturiranih individualnih in skupinskih medgeneracijskih intervjujih. Njihova analiza je pokazala, da sogovorniki nadnaravne dogodke razlagajo s pomočjo racionalizacije z ali brez osebne izkušnje, vernakularne religioznosti, prostorsko-časovnega konteksta in družbenih odnosov. Posamezne razlage se med seboj prepletajo, zato istega sogovornika ni mogoče enoznačno opredeliti kot nekoga, ki zgodbi (ne)verjame. Medgeneracijski prenos povedk zajema tudi načine vrednotenja izkušenj, presojanja njihove verjetnosti in odločanja, komu je določeno pripoved primerno povedati. Slovenistični, literarnoteoretski del obravnava izbrane povedke iz zbirk Glasovi, Naš voča so včas zapodval Marije Cvetek (1993) in Kruh in ribe Nade Ravbar Morato (2007). Analiza je pokazala, da recepcijo usmerjajo pripovedna perspektiva, naslov, žanrske značilnosti, narečni zapis, krajevne in časovne oznake ter uredniška zasnova zbirke. Diplomsko delo prispeva k povezovanju raziskovanja živega pripovednega dogodka z literarnoteoretsko obravnavo zapisane povedke ter poudarja, da pomeni nastajajo v odnosu med pripovedjo in njenim sprejemnikom.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:etnologija, kulturna antropologija, recepcija, povedka, folkloristika, literarna teorija, empirična literarna znanost, smrt, duhovi
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-187697 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:13.09.2026
Število ogledov:228
Število prenosov:69
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Intergenerational and literary-theoretical reception of legends about ghosts and death
Izvleček:
This bachelor’s thesis examines the reception of legends concerning ghosts, death, and other supernatural and unexplained phenomena. It focuses on the question of why different listeners and readers interpret narratives differently and how their reception is influenced by personal experience, religion, family environment, age, spatial and temporal context, and the social acceptability of particular interpretations. The thesis first introduces the legend as a folklore genre and presents theories of folklore reception. The reception of written legends is then situated within the framework of empirical literary studies, particularly Siegfried J. Schmidt’s model of the literary system (1980) and Urška Perenič’s (2010) original modification of the model with regard to Slovenian material. The folkloristic, fieldwork-based part of the study draws on semi-structured individual and group interviews conducted across generations. The analysis shows that participants interpret supernatural events through rationalisation, with or without reference to personal experience, as well as through vernacular religiosity, spatial and temporal contexts, and social relations. These modes of interpretation frequently overlap, making it impossible to categorise an individual participant unequivocally as someone who either believes or does not believe a particular narrative. The intergenerational transmission of legends also encompasses ways of evaluating experiences, assessing their plausibility, and deciding to whom a particular narrative may appropriately be told. The literary-theoretical part of the thesis, situated within Slovene studies, examines selected legends from two volumes of the Glasovi collection: Marija Cvetek’s Naš voča so včas zapodval (1993) and Nada Ravbar Morato’s Kruh in ribe (2007). The analysis demonstrates that reception is shaped by narrative perspective, titles, genre characteristics, dialectal representation, spatial and temporal markers, and the editorial design of the collection. By bringing together the study of the living storytelling event and the literary-theoretical analysis of the written legend, the thesis contributes to an integrated understanding of folklore reception and emphasises that meanings emerge through the interaction between a narrative and its recipient.

Ključne besede:ethnology, cultural anthropology, reception, legend, folklore studies, literary theory, empirical literary studies, death, ghosts

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj