Podrobno

Kaotropni stres kot dejavnik rasti ubikvitarnih gliv iz različnih ekstremnih okolij
ID Predalič, Brina (Avtor), ID Novak Babič, Monika (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Gunde Cimerman, Nina (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,28 MB)
MD5: DA1C9EF910FA8E5D0E02C342D9EED62E

Izvleček
Glive so ubikvitarni mikroorganizmi, znane po sposobnosti rasti tudi v okoljih, kjer so razmere za bivanje skrajne. Med taka spadajo tudi okolja s povišanimi koncentracijami soli. V magistrski nalogi smo določali prisotnost enakih rodov in vrst gliv v sedmih, geografsko različnih ekstremno slanih okoljih. Ugotovili smo, da so vsem okoljem skupni gojljivi predstavniki štirih glivnih rodov Alternaria, Aspergillus, Cladosporium in Penicillium, ki so bili običajno zastopani z vsaj tremi vrstami. Po svoji geografski razširjenosti je izstopala vrsta C. sphaerospermum, ki je bila prisotna v kar štirih izbranih različnih slanih okoljih. Pri izbranih rodovih in vrstah smo nato preučevali rast pri različnih koncentracijah MgCl₂ in MgSO₄ v gojiščih z znižano in standardno koncentracijo hranil. Rast gliv je bila izrazito boljša pri visokih koncentracijah MgSO₄ v primerjavi z MgCl₂. Pri 2,0 M koncentraciji MgCl₂ so rastli le štirje izolati od skupno 76 testiranih, kar nakazuje na močan kaotropni inhibitorni učinek te soli. Nasprotno je pri 2,5 M MgSO₄ raslo kar 65 od 76 izolatov, pri čemer smo pri 27 izolatih ocenili rast kot zelo dobro. Rezultati potrjujejo, da MgCl₂ predstavlja za glive bistveno bolj stresno okolje kot MgSO₄, kar je skladno s konceptom kaotropnosti, saj MgCl₂ močneje destabilizira celične strukture. Ugotovili smo tudi, da nizka razpoložljivost hranil še dodatno okrepi zaviralni učinek soli, kar opozarja na pomembno interakcijo med ionskim stresom in razpoložljivostjo hranil oz. energijo potrebno za rast pri hiperslanih pogojih. Ugodni hranilni pogoji ključno vplivajo na sporulacijo preučevanih gliv, saj je bila ta najgostejša na osnovnem in zmerno osiromašenem gojišču ter pri zmernih koncentracijah MgSO₄. Med vsemi izolati smo definirali štiri potencialno poliekstremofilne vrste (A. terreus, C. halotolerans, C. sphaerospermum ter P. chrysogenum). Zaradi opisanih lastnosti rasti so taki izolati potencialno zanimivi in primerni za biotehnološke procese, ki potekajo pri povišani slanosti ali pri bioremediaciji slanih odpadnih voda. Za boljše razumevanje in uporabo bi bile potrebne nadaljne molekularne analize in raziskave, ki bi preučevale kombinirane učinke več okoljskih dejavnikov.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:glive, halotoleranca, kserotoleranca, MgCl2, MgSO4, poliekstremofilnost
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-187617 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:290980355 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:12.09.2026
Število ogledov:153
Število prenosov:36
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Chaotropic stress as growth factor for ubiquitous fungi from various extreme environments
Izvleček:
Fungi are ubiquitous microorganisms known for their ability to grow even in environments where living conditions are extreme. Such environments also include those with elevated salt concentrations. In this master’s thesis, we determined the presence of the same fungal genera and species in seven geographically distinct hypersaline environments. We found that representatives of four fungal genera, Alternaria, Aspergillus, Cladosporium, and Penicillium, were common to all environments and were usually represented by at least three species. In terms of geographical distribution, C. sphaerospermum stood out, as it was present in four different selected hypersaline environments. Selected genera and species were then examined for growth at different concentrations of MgCl₂ and MgSO₄ in media with reduced and standard nutrient concentrations. Fungal growth was significantly better at high MgSO₄ concentrations compared to MgCl₂. At a concentration of 2.0 M MgCl₂, only four out of a total of 76 tested isolates grew, indicating a strong inhibitory effect of this salt. In contrast, at 2.5 M MgSO₄, as many as 65 out of 76 isolates grew, with growth assessed as very good in 27 isolates. The results confirm that MgCl₂ represents a considerably more stressful environment for fungi than MgSO₄, which is consistent with the concept of chaotropicity, as MgCl₂ more strongly destabilizes cellular structures. We also found that low nutrient availability further enhances the inhibitory effect of salt, highlighting an important interaction between ionic stress and nutrient availability, due to energy requiremenstfor growth at elevated salt concentrations. Favorable nutrient conditions play a key role in the sporulation of the studied fungi, as sporulation was most dense on standard and moderately nutrient depleted media and at moderate MgSO₄ concentrations. Among all isolates, we defined four potentially polyextremophilic species (A. terreus, C. halotolerans, C. sphaerospermum ter P. chrysogenum). Due to the described growth characteristics, such isolates are potentially suitable and interesting for biotechnological processes carried out under elevated salinity or in the bioremediation of saline wastewater. For better understanding and applicability, further molecular analyses and studies investigating the combined effects of multiple environmental factors would be required.

Ključne besede:fungi, halotolerance, MgCl2, MgSO4, poliextremophily, xerotolerance

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj