Podrobno

Vpliv ekstremnosti rastiščnih razmer na debelinsko rast drevesnih vrst v pragozdu Krokar
ID Rihar, Ana Ivana (Avtor), ID Nagel, Thomas Andrew (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,26 MB)
MD5: 2F31430FAEFAE1BDE275DE94E603D067

Izvleček
Namen diplomske naloge je bil proučiti vpliv ekstremnosti rastiščnih razmer na debelinsko rast drevesnih vrst v pragozdu Krokar. Primerjali smo debelinsko rast na dveh stalnih raziskovalnih ploskvah z različnimi rastiščnimi značilnostmi. Ploskev 1 se nahaja na robu pragozda na bolj skalovitem in ekstremnem rastišču, ploskev 2 pa v notranjosti pragozda z ugodnejšimi rastiščnimi razmerami. Analiza debelinske rasti je temeljila na podatkih meritev prsnih premerov iz let 1985, 2012 in 2022. Zaradi merilne napake pri uporabi merilnega traku, ki je bila pri nekaterih meritvah večja od dejanskega debelinskega prirastka smo podatke za leto 2017 izločili iz analize. Skupno smo analizirali 397 dreves, od tega 51 jelk, 337 bukev in 9 gorskih javorjev. Za vsako drevo smo izračunali povprečni letni periodični debelinski prirastek, razlike med ploskvama, vrstami in obdobji pa smo preverili z opisno statistiko ter z analizo kovariance (ANCOVA), pri čemer smo kot kovariato vključili začetni prsni premer. Prilagojeni povprečni letni debelinski prirastki so bili v obdobju 2012–2022 večji kot v obdobju 1985–2012 pri vseh proučevanih drevesnih vrstah. V prvem obdobju je največji debelinski prirastek dosegla bukev, v drugem obdobju pa jelka. Prilagojeni debelinski prirastki so bili pri bukvi v obeh obdobjih statistično značilno večji na ploskvi v notranjosti pragozda, pri jelki pa so bili statistično značilno večji na ploskvi znotraj pragozda le v obdobju 1985–2012. Gorski javor smo zaradi premajhnega vzorca izpustili iz analize kovariance. Rezultati potrjujejo, da rastiščne razmere vplivajo na debelinsko rast dreves, pri čemer se odziv na rastiščne razmere razlikuje med drevesnimi vrstami.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:debelinska rast, pragozd Krokar, pragozdovi, gozdni rob, rastišče, rastiščne razmere, debelinski prirastek, bukev, jelka
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Založnik:[A. I. Rihar]
Leto izida:2026
Št. strani:VII, 27 str.
PID:20.500.12556/RUL-187615 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630*52:630*101(253)(043.2)
COBISS.SI-ID:291983363 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:12.09.2026
Število ogledov:130
Število prenosov:18
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Tree species growth in the Krokar primeval forest in relation to the extremity of site conditions
Izvleček:
The aim of this bachelor 's thesis was to investigate the influence of extreme site conditions on the diameter growth of tree species in the Krokar old-growth forest. Diameter growth was compared between two permanent research plots with different site conditions. Plot 1 is located at the edge of the old-growth forest on a rockier and more extreme site, whereas Plot 2 is located in the interior of the old-growth forest in more favorable site conditions. The analysis was based on diameter at breast height (DBH) measurements from 1985, 2012 and 2022. Data for 2017 was excluded due to measurement errors when using diameter tape which were in some cases greater that the actual diameter increment. In total we analysed diameter growth of 397 trees, including 51 silver firs, 337 European beeches and 9 sycamore maples. For each tree we calculated the mean annual periodic diameter increment. Differences between plots, tree species and time periods were analyzed using descriptive statistics and analysis od covariance (ANCOVA), with the initial DBH included as a covariate. Marginal mean annual diamater increments were higher in the period 2012–2022 than in 1985–2012 for all studied tree species. In the first period European beech had the highest diameter increment, while in the second period silver fir had the highest diameter increment. Adjusted diameter increments of European beech were significantly higher on the interior plot in both periods. For silver fir, a significant difference between the two plots was found only in the 1985–2012 period. Sycamore maple was excluded from the analysis of covariance because of the small sample size. The results show that site conditions affect tree diameter growth and that the response to site conditions differs among tree species.

Ključne besede:diameter growth, Krokar primeval forest, primeval forest, forest edge, site, site conditions, diameter increment, European beech, silver fir

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj