Confucian role ethics and a holistic conception of justice introduction

Ames, Roger T. (avtor)

In the last half of the nineteenth century, a Chinese-character language was created in East Asia to synchronize East Asian cultures with the “new knowledge” being produced by Western modernity. Like Buddhism and other forms of Western learning that took root in China, this new vocabulary has been sinicized to express an indigenous worldview captured in the distinction between classical Greek ontological thinking as the science of being, and zoetological thinking as the art of living. While the language of Western modernity was being domesticated in East Asia, at the same time, beginning in the latter part of the nineteenth century, the Western philosophical narrative took a zoetological turn captured in Nietzsche’s proclamation that “God is dead”, and in different philosophical movements, has repudiated its own traditional commitment to onto-theological thinking. In this essay I use a holistic conception of justice as a specific case to illustrate an incremental convergence between the contemporary Chinese and Western philosophical worldviews.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: justice-as-principle, zhengyi 正義, ontological thinking, zoetological thinking, holistic conception of justice, power, Confucian role ethics, individualism, human becomings
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Datum objave: 01.01.2026
• Leto izida: 2026
• Št. strani: Str. 17-37
• Številčenje: Vol. 14 (30), 1
• PID: 20.500.12556/RUL-187376
• UDK: 1
• ISSN pri članku: 2232-5131
• DOI: 10.4312/as.2026.14.1.17-37
• COBISS.SI-ID: 290683907
• Datum objave v RUL: 10.09.2026

Gradivo je del revije

• Naslov: Asian studies
• Založnik: Znanstvena založba Filozofske fakultete, Znanstvena založba Filozofske fakultete, Založba Univerze v Ljubljani
• ISSN: 2232-5131
• COBISS.SI-ID: 265206272

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik

Izvleček

V drugi polovici 19. stoletja je bila v Vzhodni Aziji ustvarjena nova terminologija takšnega nabora kitajskih pismenk, ki naj bi vzhodnoazijske kulture uskladil z »novim znanjem«, ki ga je ustvarila zahodna modernost. Tako kot budizem in druge oblike zahodnega učenja, ki so dobili svoje mesto na Kitajskem, je bilo tudi to novo besedišče pokitajčeno, da bi izrazilo avtohtone poglede na svet, ujete v razlikovanju med klasično grško ontološko miselnostjo in zoetološkim mišljenjem kot umetnostjo življenja. Medtem ko se je jezik zahodne modernosti udomačeval v Vzhodni Aziji, je zahodna filozofska naracija hkrati, začenši v drugi polovici 19. stoletja, doživela zoetološki preobrat, izražen v Nietzschejevi izjavi, da je »Bog mrtev«, in je v različnih filozofskih gibanjih zavračala svojo lastno tradicionalno zavezanost ontoteološkemu mišljenju. V tem prispevku na osnovi celostnega pojmovanja pravičnosti kot specifičnega primera ponazorim postopno zbliževanje med sodobnim kitajskim in zahodnim filozofskim pogledom na svet.

• Ključne besede: pravičnost kot načelo, zhengyi 正義, ontološka miselnost, zoetološka miselnost, celostno pojmovanje pravičnosti, moč, konfucijanska etika vlog, individualizem, ljudje v postajanju