V magistrskem delu obravnavamo problem identifikacije podmnožic spremenljivk, med katerimi velja (morda še neznana) zakonitost znotraj matematične baze podatkov. Z obravnavo vsake spremenljivke kot ciljne, predlagani pristop agregira različne mere napovedne pomembnosti iz raznolikega nabora algoritmov strojnega učenja v utežen graf odvisnosti med spremenljivkami. Domnevamo, da skupine spremenljivk z visokimi medsebojnimi utežmi predstavljajo kandidate, ki jih povezujejo matematične zakonitosti. Hipotezo preverimo na podmnožici celoštevilskih zaporedij iz baze OEIS z znanimi medsebojnimi odvisnostmi ter na popisu kubičnih vozliščno-tranzitivnih grafov. Rezultati na bazi OEIS kažejo, da pristop uspešno identificira spremenljivke, vključene v znane matematične zakonitosti, hkrati pa predlaga nove kandidate. Pri tem doseže vrednost ploščine pod PR krivuljo (AUPRC), ki je več kot štirikrat višja od izhodiščne vrednosti. Eksperiment na podatkovni množici grafov potrjuje zmožnost uporabe na različnih matematičnih področjih, tudi ob prisotnosti zahtevnejših podatkovnih omejitev.
|