Podrobno

Fenol-formaldehidne smole iz obnovljivih surovin
ID Lukan, Nina (Avtor), ID Šebenik, Urška (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,34 MB)
MD5: 801C983826E1D5D1F26C954A3820CB51

Izvleček
Z razvojem zelene kemije je iskanje varnejših kemikalij in obnovljivih surovin postalo zelo pomemben cilj. Za fenol in formaldehid predvsem zaradi velikega tveganja za zdravje in okolje. Fenol-formaldehidna smola spada med sintetične termoreaktivne materiale, ki se uporabljajo v lesni industriji, različnih izolativnih penah, premazih in kot material za elektronska ohišja. Obe spojini, uporabljeni za sintezo, se pridobivata iz fosilnih goriv, in sicer fenol iz nafte po kumenskem postopku in formaldehid iz metanola. Fenol je toksičen, v visokih koncentracijah jedek, škodljiv je tako za zdravje ljudi kot okolje, formaldehid pa draži dihalne poti, se klasificira med snovi, ki povzročajo raka, in iz končnega polimera izhaja v obliki hlapov. Diplomska naloga opisuje možne kandidate za nadomeščanje tako fenola kot formaldehida s snovmi iz obnovljivih virov za pripravo polimerov in vpliv sestave na kasnejše aplikacije. Opisuje, da med drugim zaradi nehomogene sestave in primesi ni najbolj optimalno nadomeščanje fenol zgolj s fenolnimi skupinami iz bio olja in podobnih obnovljivih virov. Predstavljeni so nadomestki za obe snovi, njihovi postopki priprave in uspešnost zamenjave po posameznih aplikacijah. Na podlagi pregledane literature sem ugotovila, da ni mogoče določiti eno samo dobro nadomestno spojino za fenol ali formaldehid in posplošeno ocenjevati. Sprememba v lastnosti končnega materiala je lahko hkrati pozitivna za eno aplikacijo in negativna za drugo. Na primer zmanjšanje gostote zamreženja je koristno za premaze in pene, saj poveča prožnost premaza, hkrati pa škodljivo pri kompozitih. Pri nekaterih aplikacijah se je material po nadomeščanju tako izboljšal, da je presegel nekatere lastnosti običajne fenol-formaldehidne smole, dokazano z višjo toplotno obstojnostjo pri uporabi aromatskih dialdehidov namesto formaldehida. Izvor spojin in obnovljivost surovin ne pomeni zagotovo boljšega vpliva na okolje in zdravje, saj je lahko za pripravo potrebna večja količina energije, ali pa izhajajo emisije drugih hlapnih spojin iz končnega produkta. Primer tega je uporaba glioksala pri vezanih ploščah, kjer se sprošča acetaldehid in zato ni nujno bolj varna alternativa formaldehidu. Za uporabo namesto fenolnega lepila so primerni tanini, ker so že komercialno dostopni in izpolnjujejo zahteve za uporabo v lesnih ploščah. Kardanol pa je najboljša izbira namesto fenola v premazih. Najboljše lastnosti končnega materiala pri alternativah za formaldehid pa kažejo predvsem furfural in aromatski dialdehidi.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:fenol, obnovljive surovine, tanini, kardanol, furfural, glioksal
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-187253 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:09.09.2026
Število ogledov:81
Število prenosov:11
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Renewable alternatives to phenol and formaldehyde in phenol-formaldehyde resins
Izvleček:
As a result of the growing need for safer, more environmentally friendly compounds and the use of renewable sources, to reduce the depletion of natural resources, it became necessary to search for bio-based alternatives to phenol-formaldehyde resins. They are synthetic polymers that can be found in the wood-processing industry, various insulating foams, in coatings and as a material for electronic housings. The compounds used for synthesis are derived from fossil resources, namely phenol from petroleum via the cumene process and formaldehyde from methanol. Phenol is toxic, corrosive in high concentrations, harmful to both human health and the environment, while formaldehyde irritates the respiratory tract, is classified as a carcinogen, and is released from the final polymer in the form of vapors. The thesis describes possible candidates for replacing both phenol and formaldehyde with compounds from renewable sources and the effect of substitution on material properties in different subsequent applications. Bio-oil and similar renewable sources are not the most suitable options for replacing phenol, because of their heterogeneous composition and the presence of impurities. Substitutes for both substances, preparation route and the extent and effectiveness of substitution in individual applications are presented. I found that it is not possible to identify a single universally suitable substitute compound for phenol or formaldehyde and make a general assessment. A change in the properties of the final material can be both positive for one application and negative for another. For example, reducing the crosslink density is beneficial for coatings and foams, because it increases their flexibility, but at the same time it is harmful for composites. In some applications, the material has improved so much after replacement that it has surpassed conventional phenol-formaldehyde resins, especially in terms of higher heat resistance when they use aromatic dialdehydes instead of formaldehyde. It is important to be aware that the renewable nature of the raw materials does not necessarily mean a better impact on the environment and health, as more energy may be required for preparation, or other volatile compounds may be released from the final product. An example of this is the use of glyoxal based resins in plywood, where acetaldehyde releases from the product and therefore it is not necessarily a safer alternative to formaldehyde. It was found that tannin is suitable to use instead of phenolic glue, because it is already commercially available and meets the requirements necessary for use in wood-based panels. In coatings, cardanol was found to be the best choice instead of phenol. Among all of the formaldehyde substitutes I covered, furfural and aromatic dialdehydes had the greatest potential.

Ključne besede:phenol, renewable resources, tannins, cardanol, furfural, glyoxal

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj