Podrobno

Odnos vzgojiteljev do rabe slovenskega knjižnega jezika v vrtcu : magistrsko delo
ID Bratina, Maša (Avtor), ID Skubic, Darija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1021,18 KB)
MD5: 9879B71147D8C358008883982293BAB0

Izvleček
Jezik je eden izmed ključnih stebrov otrokovega celostnega razvoja, saj z njim otrok spoznava svet, se izraža in gradi medsebojne odnose ter oblikuje svojo identiteto. Kot bodoči vzgojitelji se moramo zavedati jezikovnega vpliva, ki ga imamo z lastno aktivnostjo in zgledom v vrtcu. Govor odraslega je pomemben zunanji dejavnik, ki neposredno sooblikuje otrokovo jezikovno kulturo, zato mora vzgojitelj zavestno gojiti svoj komunikacijski slog in se zavedati pomena primerne rabe jezika v vzgojno-izobraževalnem procesu. V teoretičnem delu sem naprej predstavila slovenski jezik s poudarkom na socialnih zvrsteh ter razlikovanju med knjižnim in neknjižnim jezikom. V nadaljevanju sem opredelila različne funkcije slovenskega jezika ter podrobneje preučila slovenščino kot učni jezik z analizo ključnih zakonodajnih dokumentov tega področja. Posebno pozornost sem namenila rabi slovenskega knjižnega jezika v vrtcih, pri čemer sem izhajala iz usmeritev Kurikuluma za vrtce (2025) in dosedanjih spoznanj relevantnih avtorjev. V empiričnem delu sem predstavila in interpretirala rezultate raziskave, pridobljene z anketnim vprašalnikom med vzgojitelji iz različnih slovenskih vrtcev. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako vzgojitelji razumejo pomen knjižnega jezika ter kakšna so njihova stališča do njegove rabe v vsakdanji praksi. Preučevala sem tudi pogostost in doslednost rabe knjižnega jezika v komunikaciji z otroki, starši in sodelavci ter preverjala, ali se med vzgojitelji pojavljajo razlike glede na njihovo delovno dobo, izobrazbo ali regijo, iz katere prihajajo. Rezultati raziskave so pokazali, da vzgojitelji knjižni jezik dosledno uporabljajo predvsem v formalnih situacijah (npr. vodenih dejavnostih in komunikaciji s starši), medtem ko v neformalnih stikih prehajajo na neknjižne zvrsti. Kot osrednjo strategijo za spodbujanje otrokovega jezikovnega razvoja izpostavljajo branje otroške literature in pogovor ob njej. Največji izvedbeni izziv v praksi predstavlja prisotnost tujejezičnih otrok, pri odzivanju na otrokove jezikovne napake pa vzgojitelji namesto doslednega popravljanja raje uporabljajo taktnost, spodbujanje dialoga ter postopno usmerjanje. Zato bi bilo v prihodnje treba organizirati ciljna strokovna usposabljanja in pripraviti praktične didaktične priročnike z konkretnimi metodološkimi strategijami.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:vzgojitelji predšolskih otrok, govorni zgled, jezikovna zmožnost, raba knjižnega jezika, učni jezik, vzgojitelj
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:M. Bratina
Leto izida:2026
Št. strani:44 str.
PID:20.500.12556/RUL-187100 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:373.2(043.2)
COBISS.SI-ID:290613507 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:09.09.2026
Število ogledov:157
Število prenosov:37
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Preschool teachers’ attitudes toward the use of standard Slovene in kindergarten
Izvleček:
Language is one of the key pillars of a child's holistic development, because it is through language that a child learns about the world, expresses himself, builds relationships and shapes his identity. As future preschool teachers, we must be aware of the linguistic influence we have through our own activity and example in kindergarten. Adult speech is an important external factor that directly shapes a child's linguistic culture, so preschool teachers must consciously cultivate their communication style and be aware of the importance of appropriate language use in the educational process. In the theoretical part, I first present the Slovenian language with an emphasis on social genres and research into standard and non-standard language. I then define the various functions of the Slovenian language and examine Slovenian as a language of instruction in more detail, based on an analysis of key legislative documents in this area. I devote particular attention to the use of Slovenian standard language in kindergartens, based on the guidelines of the Curriculum for kindergartens (2025) and the findings of relevant research to date. In the empirical part, I present and interpret the results of a survey conducted among preschool teachers from various Slovenian kindergartens. The purpose of the research is to determine how preschool teachers understand the meaning of standard language and what their attitudes are towards its use in everyday practice. I also examine the frequency and consistency of the use of standard language in communication with children, parents and colleagues, and check whether there are differences among preschool teachers according to their length of service, level of education or region.

Ključne besede:speech model, language ability, learning language, use of standard language, preschool teacher, attitudes towards language

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj