Podrobno

Učinek telesne dejavnosti v nosečnosti na potek poroda
ID Marc, Maša (Avtor), ID Šćepanović, Darija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Lučovnik, Miha (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (550,23 KB)
MD5: 4F8847441026CAC9EA1454A675DAC779

Izvleček
Uvod: Nosečnost in porod vključujeta fiziološke, fizične, čustvene in socialne spremembe za žensko. Do leta 1985 je bilo tudi v razvitih družbah običajno, da so zdravstveni delavci nosečnicam predpisovali počitek, danes pa vemo, da je telesna dejavnost v nosečnosti zelo dragoceno orodje, in naj bi pozitivno vplivala na fizično in psihično zdravje matere in zdravje novorojenčka. Kljub temu se je število telesno dejavnih žensk med nosečnostjo zmanjšalo. Namen diplomskega dela je bil preučiti povezanost izvajanja telesne dejavnosti v nosečnosti na potek poroda. Metode: Izvedena je bila retrospektivna analiza anonimiziranih podatkov, pridobljenih iz Perinatalnega informacijskega sistema Republike Slovenije, ki je vključevala vse enoplodne nosečnosti med letoma 2020 in 2024. Vključili smo enoplodne nosečnosti ob roku (≥ 37 0/7 tednov nosečnosti) s plodom v glavični vstavi. Izključili smo porode s planiranim carskim rezom pred začetkom poroda. Babica in zdravnik vneseta v bazo podatkov več kot 140 spremenljivk, med katere sodijo podatki o nosečnici: družinska, zdravstvena, ginekološka in porodniška anamneza, ter podatki o trenutni nosečnosti, vključno s podatki o telesni dejavnosti med nosečnostjo, poteku poroda, poporodnem obdobju in neonatalnem obdobju. Ključne spremenljivke v naši raziskavi so bile telesna dejavnost vsaj dvakrat na teden, urgentni carski rez, vakuum, epiziotomija, poškodbe presredka 3. in 4. stopnje, farmakološka analgezija in nepravilna glavična vstava. Za primerjavo vpliva telesne dejavnosti na opisne spremenljivke med skupinama (nosečnice, ki so bile med nosečnostjo telesno dejavne vsaj dvakrat tedensko in nosečnice, ki so bile telesno dejavne manj kot dvakrat tedensko) je bil uporabljen hi-kvadrat test. Multivariatna logistična regresija je bila uporabljena za preučevanje odvisnosti oz. neodvisnosti povezav med redno telesno dejavnostjo in izidi raziskave, pri čemer smo nadzorovali vpliv naslednjih možnih motečih dejavnikov: pariteta (prvorodnice in mnogorodnice), starost matere ter indeks telesne mase matere pred nosečnostjo, razvrščen kot podhranjenost (<18,5 kg/m²), normalna telesna masa (18,5–24,9 kg/m²), prekomerna telesna masa (25,0–29,9 kg/m²) ali debelost (≥30,0 kg/m²). Rezultati: Podatki 73942 porodov niso pokazali statistično pomembnih razlik med izvajanjem telesne dejavnosti in urgentnim carskim rezom (razmerje obetov (RO) 0,98; 95% interval zaupanja (IZ) 0,93-1,03; p=0,45), ali nepravilno vstavo ploda (RO 0,98; 95% IZ 0,92-1,11; p=0,63) ali pojavnostjo težjih poškodb presredka (RO 1,03; 95% IZ 0,86-1,24; p=0,73). Pokazali pa so pomembno zmanjšanje uporabe farmakološke analgezije (RO 0,83; 95% IZ 0,80-0,86; p<0,001), epiziotomije (RO 0,87; 95% IZ 0,83-0,90; p<0,001) in vakuumske ekstrakcije ploda (RO 0,83; 95% IZ 0,76-0,91; p<0,001). Zaključki: Rezultati kažejo, da je telesna dejavnost v nosečnosti vsaj dvakrat na teden povezana z manj porodniškimi posegi med porodom (farmakološke analgezije, epiziotomije in vakuumske ekstrakcije). V nekaterih raziskavah poročajo tudi o zmanjšanju urgentnega carskega reza, česar v tej raziskavi nismo ugotovili. Ugotovitve nakazujejo potencialne koristi telesne dejavnosti v nosečnosti, omejitve pa so netočno opredeljeni parametri telesne dejavnosti ter neupoštevani dejavniki, ki bi lahko vplivali na rezultate, kar dopušča možnosti za nadaljnje raziskovanje.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:potek poroda, telesna dejavnost v nosečnosti, izidi poroda, nosečnost, perinatalni izidi
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-186669 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:04.09.2026
Število ogledov:80
Število prenosov:19
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Neznan jezik
Naslov:The effect of physical activity during pregnancy on the course of labor
Izvleček:
Introduction: Pregnancy and childbirth involve physiological, physical, emotional, and social changes for women. Until 1985, it was common practice even in developed countries for healthcare professionals to prescribe rest to pregnant women. Today, however, physical activity during pregnancy is recognized as a valuable tool with positive effects on maternal physical and mental health, as well as neonatal health. Nevertheless, the prevalence of physically active women during pregnancy has decreased. The aim of this study was to investigate the association between physical activity during pregnancy and labour outcomes. Methods: A retrospective analysis of anonymized data obtained from the Perinatal Information System of the Republic of Slovenia was conducted, including all singleton pregnancies between 2020 and 2024. We included term singleton pregnancies with foetuses in cephalic presentation. We excluded planned caesarean deliveries from analysis. Registration in the information system at delivery is legally mandatory. Midwives and physicians enter more than 140 variables into the database, including family, medical, gynaecological, and obstetric history, as well as data regarding the current pregnancy, including physical activity during pregnancy, labour, postpartum, and neonatal outcomes. The key variables in this study were physical activity at least twice weekly, emergency caesarean section, vacuum extraction, episiotomy, third- and fourth-degree perineal tears, pharmacological analgesia, and malpresentation. Statistical significance was set at p < 0.05. The chi-square test was used to compare descriptive variables between the groups (pregnant women who were physically active at least twice weekly versus those active less than twice weekly). Multivariate logistic regression analysis was performed to examine the associations between regular physical activity and study outcomes while controlling for potential confounding factors, including parity (primiparous vs. multiparous women), maternal age, and pre-pregnancy body mass index, categorized as underweight (<18.5 kg/m²), normal weight (18.5–24.9 kg/m²), overweight (25.0–29.9 kg/m²), or obesity (≥30.0 kg/m²). Results: Data from 73,942 deliveries showed no statistically significant association between physical activity and emergency caesarean section (odds ratio (OR) 0.98; 95% confidence interval (CI) 0.93–1.03; p = 0.45), fetal malpresentation (OR 0.98; 95% CI 0.92–1.11; p = 0.63), or severe perineal tears (OR 1.03; 95% CI 0.86–1.24; p = 0.73). However, physical activity was associated with a significantly lower use of pharmacological analgesia (OR 0.83; 95% CI 0.80–0.86; p < 0.001), episiotomy (OR 0.87; 95% CI 0.83–0.90; p < 0.001), and vacuum extraction (OR 0.83; 95% CI 0.76–0.91; p < 0.001). Conclusions: The results indicate that physical activity during pregnancy at least twice weekly is associated with fewer obstetric interventions during labour, including pharmacological analgesia, episiotomy, and vacuum extraction. Some studies have also reported a reduction in emergency caesarean section rates, which was not confirmed in the present study. The findings suggest potential benefits of physical activity during pregnancy; however, limitations include imprecisely defined physical activity parameters and unmeasured factors that may have influenced the results, leaving opportunities for further research.

Ključne besede:labour outcomes, physical activity during pregnancy, birth outcomes, pregnancy, perinatal outcomes

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj