Podrobno

Omejevanje pravic iz sistema socialne varnosti kot posledica izvršitve kaznivega dejanja : magistrsko diplomsko delo
ID Zarli, Eva (Avtor), ID Ambrož, Matjaž (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Mišič, Luka (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (812,45 KB)
MD5: 2ECBCD2345EE65EB26947E8BA78A9956

Izvleček
Kazensko pravo in pravo socialne varnosti utelešata dve bistveno različni funkciji države, kljub temu pa se posledice kazenske obsodbe vse pogosteje umeščajo prav na socialnopravno področje. Gre za skrajno obliko širšega trenda, po katerem postaja upravičenost do pravic iz sistema socialne varnosti odvisna od izpolnjevanja vedenjskih zahtev. Magistrsko diplomsko delo obravnava dve vrsti položajev: nekaznovanost kot pogoj za pridobitev pravice in obsodbo kot razlog za njen odvzem ali omejitev. Najnovejši tak primer v slovenski ureditvi je določba iz leta 2025, po kateri je pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje samostojen razlog za izplačilo denarne socialne pomoči v naravi. Odgovor na osrednje raziskovalno vprašanje, ali in pod katerimi pogoji je tako omejevanje dopustno in smotrno, delo išče s štirih vidikov. Z vidika politične filozofije je argumente za te ukrepe mogoče konstruirati v večini prevladujočih pristopov, vendar ti po lastnih merilih praviloma ne vzdržijo. Socialnopravna analiza pokaže, da ti ukrepi posegajo v ustavnopravno jedro pravice do socialne varnosti in jih je zato treba presojati po strogem testu sorazmernosti, ki ga glede na cilj specialne prevencije najverjetneje ne prestanejo. V kazenskopravnem pogledu ukrepi ustrezajo opredelitvi pravnih posledic obsodbe, zato bi se zanje morale uporabljati varovalke tega instituta, ki jim veljavne ureditve praviloma ne zadostijo. Kriminološka spoznanja pričakovanega odvračilnega učinka ne potrjujejo, hkrati pa kažejo, da sistem socialne varnosti sam po sebi deluje kot dejavnik zmanjševanja kriminalitete.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:pravice iz sistema socialne varnosti, politične filozofije, ustavnopravno jedro pravice do socialne varnosti, strogi test sorazmernosti, pravne posledice obsodbe, odvračilni učinek, kriminaliteta
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:E. Zarli
Leto izida:2026
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (V, 52 str.))
PID:20.500.12556/RUL-186595 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:343.22:364.3(043.2.034.2)
COBISS.SI-ID:290384387 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:03.09.2026
Število ogledov:163
Število prenosov:51
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Restriction of social security rights as a consequence of the commission of a criminal offence
Izvleček:
Criminal law and social security law embody two fundamentally different functions of the state, yet the consequences of a criminal conviction are increasingly being situated precisely within the field of social security law. This is an extreme form of a broader trend under which entitlement to social security rights is made conditional upon compliance with behavioural requirements. This master's thesis addresses two types of situation: the absence of a criminal record as a condition for acquiring a right, and a conviction as a ground for its withdrawal or restriction. The most recent example of such a measure in the Slovenian legal order is a 2025 provision under which a final conviction for a criminal offence constitutes an independent ground for paying financial social assistance in kind. This thesis seeks an answer to its central research question – whether, and under what conditions, such restriction is permissible and warranted – from four perspectives. From the perspective of political philosophy, arguments in favour of these measures can be constructed within most of the prevailing approaches, yet for the most part they do not hold up under those approaches' own criteria. The social security law analysis shows that these measures encroach upon the constitutionally protected core of the right to social security and must therefore be assessed under the strict proportionality test, which, in the light of their aim of special prevention, they are unlikely to pass. From a criminal law perspective, the measures correspond to the definition of the legal consequences of a conviction, and the safeguards attached to that institute should therefore apply to them. The legislation in force, however, as a rule fails to satisfy those safeguards. Criminological findings do not confirm the expected deterrent effect, while at the same time showing that the social security system in itself operates as a factor in reducing crime.

Ključne besede:social security rights, political philosophy, constitutional core of the right to social security, strict proportionality test, legal consequences of a conviction, deterrent effect, crime

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj