Ta naloga analizira vpliv podnebne spremenljivosti, zlasti izrednega poplavnega dogodka, ki se je zgodil avgusta 2023, na odvisnost med intenzivnostjo, trajanjem in povratno dobo (ITP) padavin ter ocenami projektnih pretokov v Sloveniji. Podatki o padavinah s 25 padavinskih postaj, razporejenih po vsej državi, s časovnim korakom podatkov 5 min, so bili uporabljeni za določitev letnih maksimumov (AM). Podatki AM so bili uporabljeni za oceno nestacionarnosti, določitev najprimernejše teoretične porazdelitve ter izpeljavo krivulj ITP, tako z vključenimi kot izključenimi podatki za leto 2023. Te ITP krivulje so bile primerjane z nacionalnimi ITP krivuljami Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) in projekta CROSSRISK, da bi ovrednotili njihovo ustreznost. ITP krivulje so bile uporabljene kot vhodni podatek za hidrološki model padavine-odtok porečja Suhodolnice in za oceno vpliva avgustovskega dogodka (2023) na projektne pretoke. Standardno in regionalno Mann-Kendallovo testiranje trendov je pokazalo omejene dokaze o nestacionarnosti, čeprav je bil v celinsko-zmernem podnebnem območju zaznan rahel naraščajoč trend ekstremov pri daljših trajanjih padavin. RMSE in MAE sta kot najbolj ustrezni porazdelitvi v celotnem naboru postaj določila Gumbelovo in logPearsonovo porazdelitev tipa III. Vključitev dogodka iz leta 2023 je povečala izračunane intenzitete padavin na postajah, ki jih je poplavni dogodek najbolj prizadel. Primerjava z obstoječimi podatki pa je pokazala, da ITP krivulje ARSO, ki temeljijo na manj aktualnih podatkih, ne odražajo v celoti trenutnih podnebnih razmer. Reprezentativnosti krivulj CROSSRISK ni bilo mogoče ovreči. Hidrološki model je pokazal, da je vključitev podatkov iz leta 2023 pri določitvi projektnih pretokov povečala konico pretoka za približno 5 do 8 %, odvisno od povratne dobe in predhodnih vlažnostnih razmer v porečju. Te ugotovitve potrjujejo potrebo po pogostejših in bolj preglednih posodobitvah ITP krivulj za izboljšanje odpornosti vodnogospodarske infrastrukture.
|
