Podrobno

Vpliv podnebnih sprememb na čebelarstvo
ID Ćurčić, Nevena (Avtor), ID Črepinšek, Zalika (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (759,75 KB)
MD5: 032538F6ACF0EA0E913F708C2777E76D

Izvleček
Medonosna čebela (Apis mellifera) je ena od najpomembnejših opraševalk rastlin, zato ima ključno vlogo pri ohranjanju ekosistemov, pridelavi hrane in biotski raznovrstnosti. Zaradi podnebnih sprememb, predvsem naraščajočih temperatur, spremenjenih padavinskih vzorcev ter pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov, so čebele vse bolj izpostavljene okoljskim obremenitvam. Višje temperature spreminjajo čas in trajanje cvetenja rastlin, kar lahko povzroči neskladje med razpoložljivostjo hrane in aktivnostjo čebel. Poleg tega, višje temperature skrajšujejo njihovo življenjsko dobo, povečujejo stres ter spodbujajo širjenje škodljivcev in bolezni, zlasti varoje (Varroa destructor), ki velja za enega glavnih dejavnikov upada čebeljih družin. Negativne posledice povzročajo tudi spremembe padavinskega režima. Dolgotrajne suše zmanjšujejo količino in kakovost cvetnega prahu ter nektarja, medtem ko dolgotrajno deževje omejuje dostop do hrane in povečuje nevarnost lakote v čebeljih družinah. Vplivi podnebnih sprememb na čebelarstvo se razlikujejo glede na geografsko lokacijo in so izrazitejši v južni Evropi zaradi slabše razpoložljivosti prehranskih virov, nižjih donosov medu ter večjih težav z boleznimi. V severni Evropi se ponekod pojavljajo tudi posamezni pozitivni učinki, kot sta daljša čebelarska sezona in večja razpoložljivost hrane. Kljub regionalnim razlikam podnebne spremembe predstavljajo resno grožnjo prihodnosti čebelarstva, zato so potrebni pravočasni prilagoditveni ukrepi, med katerimi izstopajo dodatno krmljenje čebel, prilagajanje čebelarskih praks, vzreja odpornejših čebeljih linij ter izboljšano izobraževanje čebelarjev. Pomembni sta tudi podpora državnih institucij in tesnejše sodelovanje med raziskovalci ter čebelarji.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:medonosna čebela, čebelarstvo, podnebne spremembe, posledice, prilagajanje
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-186277 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:289647363 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:30.08.2026
Število ogledov:108
Število prenosov:23
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The impact of climate change on beekeeping
Izvleček:
Honey bee (Apis mellifera) is one of the most important plant pollinators and therefore plays a crucial role in the conservation of ecosystems, food production, and biodiversity. Due to climate change, particularly rising temperatures, altered precipitation patterns, and more frequent extreme weather events, bees are increasingly exposed to environmental stresses. Higher temperatures alter the timing and duration of plant flowering, which can cause a mismatch between food availability and bee activity. Aside from that, increased temperatures shorten their lifespan, increase stress, and promote the spread of pests and diseases, particularly the Varroa mite (Varroa destructor), which is considered one of the main factors contributing to the decline of bee colonies. Changes in precipitation patterns also have negative consequences. Prolonged droughts reduce the quantity and quality of pollen and nectar, while prolonged rainfall limits access to food and increases the risk of starvation in bee colonies. The impacts of climate change on beekeeping vary by geographic location and are more pronounced in southern Europe due to poorer availability of food sources, lower honey yields, and greater challenges with diseases. In northern Europe, some areas are also experiencing isolated positive effects, such as a longer beekeeping season and greater food availability. Despite regional differences, climate change poses a serious threat to the future of beekeeping; therefore, timely adaptation measures are needed, including supplemental feeding of bees, adjustments to beekeeping practices, the breeding of more resilient bee lines, and improved training for beekeepers. Therefore, support from government institutions and closer cooperation between researchers and beekeepers are of great importance.

Ključne besede:honey bee, beekeeping, climate change, impact, adaptation

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj