Podrobno

Solidarnostne prakse prebivalstva ob slovensko-hrvaški meji z ljudmi na poti in njihova kriminalizacija
ID Batista, Megan Megi (Avtor), ID Zorn, Jelka (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,73 MB)
MD5: B68463E47B085796EE51134CE4B488FA

Izvleček
V nalogi obravnavam solidarnostne prakse z ljudmi na poti, ki jih izvajajo nekatere_i lokalne_i prebivalke_ci na slovensko-hrvaški meji. Razčlenim kriminalizacijo solidarnosti z ljudmi na poti, ki gre z roko v roki z varnostnimi diskurzi trdnjave evrope in njenim mejnim režimom. Najprej postavim teoretične temelje migracij, mej in migracijske politike. Izpostavim mejni režim kot vir različnih oblik nasilja in nadzora: skozi varnostnizacijo, pušbeke, eksternalizacijo in internalizacijo meja, humanitarno industrijski kompleks, kriminalizacijo gibanja in druge. Nadalje poglobim razmislek o vlogi solidarnosti, ki ima različne oblike ter je kriminalizirana skozi državni in zakonodajni diskurz o tihotapljenju. V teoretičnem delu izpeljem tudi vlogo socialnega dela na področju migracij in direktne podpore ljudi na poti. V drugem delu naloge reflektiram in razpravljam o rezultatih, do katerih sem prišla s pomočjo devetih nestrukturiranih narativnih intervjujev z lokalnimi prebivalkami_ci, živečimi na obmejnem območju med slovenijo in hrvaško, izvedenih poleti 2025. Gre za neslučajnosten, namenski izbor ljudi, s katerimi sem se pogovarjala o njihovih izkušnjah solidariziranja z ljudmi na poti, in s tem odkrivala primere dobrih praks, ki so relevantni z vidika socialnega dela. Poleg intervjujev je pomembna raziskovalna metoda tudi udeležba z opazovanjem: 16 dni sem bivala in se družila z ljudmi v več manjših lokalnih skupnostih ob slovensko-hrvaški meji. V rezultatih solidarnost razdelim na direktne solidarnostne prakse in na simbolne solidarnostne akcije ter predstavim primere, ki sem jih srečala na terenu. Teme, ki so se prav tako pogosteje pojavljale v intervjujih in jih poglabljam v nalogi so: kriminalizacija solidarnosti in migracij – produkcija strahu, prisotnost policije in vojske na obmejnih območjih, nasilje nad ljudmi na poti in smrtonosnost mejnih režimov. Zaključim s predlogi socialnemu delu, da prevzame aktivno vlogo na področju podpore ljudem na poti, tako na nivoju migracijske politike kot individualne direktne podpore.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:mejni režim, avtonomija migracij, nekropolitika, direktne solidarnostne prakse, simbolne solidarnostne akcije, direktno socialno delo.
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-186196 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.08.2026
Število ogledov:114
Število prenosov:19
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Solidarity practices among the residents of the slovenian-croatian border region with people on the move and their criminalization
Izvleček:
In this thesis, I examine acts of solidarity with people on the move carried out by some of the local residents along the slovenian-croatian border. I address the criminalization of solidarity with people on the move, which goes hand in hand with the security discourses of fortress europe and its border regime. First, I lay the theoretical foundations of migration, borders, and migration policy. I highlight the border regime as a source of various forms of violence and control: through securitization, pushbacks, the externalization and internalization of borders, the humanitarian-industrial complex, the criminalization of movement, and others. I further explore the role of solidarity and its various forms, including its criminalization, which is created through state and legislative discourse on smuggling. In the theoretical part of the thesis I examine the role of social work in the field of migration and direct support for people on the move. In the second part of the thesis, I reflect on and discuss the findings I arrived at through nine unstructured narrative interviews with local residents living in the border area between slovenia and croatia, conducted in the summer of 2025. This involved a non-random, purposeful selection of people with whom I spoke about their experiences of showing solidarity with people on the move, thereby uncovering examples of good practices relevant for the field of social work. In addition to interviews, participant observation also represents an important research method: I spent 16 days living and socializing with people in small local communities near the slovenian-croatian border. In the results, I divide solidarity into direct solidarity practices and symbolic solidarity actions, and I present examples I encountered in the field. Themes that also emerged frequently in the interviews and which I explore in greater depth in this paper are: the criminalization of solidarity and migration—the production of fear, the presence of police and military in border areas, violence against people on the move, and the lethality of border regimes. I conclude with recommendations for social work to take an active role in supporting people on the move, both at the level of migration policy and through individual direct support.

Ključne besede:border regime, autonomy of migration, necropolitics, direct solidarity practices, symbolic solidarity actions, direct social work.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj