Podrobno

Na razumevanju travme utemeljen pristop v organizaciji DrogArt : diplomsko delo
ID Hribernik Mlinar, Maja (Avtor), ID Mešl, Nina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Rihter, Liljana (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,04 MB)
MD5: 1D93A4B58F67260FBEDEEFFEB4017942

Izvleček
Na razumevanju travme utemeljen pristop (ang. Trauma-Informed Care oziroma TIC) je v socialnem delu in sorodnih strokah vse bolj prepoznan kot učinkovit način dela z uporabniki s travmatičnimi izkušnjami, v slovenskem prostoru pa ostaja še dokaj neraziskan in ni sistemsko vpeljan v obstoječe sisteme pomoči. Cilj diplomskega dela je bil pridobiti vpogled v to, kako zaposlene v nevladni organizaciji DrogArt, ki deluje na področju zmanjševanja škodljivih posledic psihoaktivnih substanc med mladimi, uresničujejo pristop, utemeljen na razumevanju travme. Natančneje, raziskovala sem, kako poteka delo z uporabniki v programih organizacije, kako zaposlene razumejo in prepoznavajo obremenjujoče izkušnje v otroštvu (OIO) ter travmatične izkušnje v otroštvu pri svojih uporabnikih, kako razumejo in v praksi uresničujejo načela TIC ter kako po njihovem mnenju pristop TIC in pristop zmanjševanja škode dopolnjujeta drug drugega. V teoretičnem delu najprej opredelim obremenjujoče izkušnje v otroštvu in njihove posledice, nato travmo in odzive nanjo, zatem predstavim na razumevanju travme utemeljen pristop ter njegovih šest načel: varnost; zanesljivost in transparentnost; dodajanje moči, izbira in nadzor; sodelovanje in vzajemnost; partnerstvo preživelih ter kulturni, zgodovinski in spolni kontekst. Nazadnje opredelim še pristop zmanjševanja škode ter pozornost namenim primerjavi teh dveh pristopov. Izvedena raziskava je empirična in kvalitativna. Kot metodo zbiranja podatkov sem uporabila spraševanje, podatke pa sem zbrala z delno standardiziranim intervjujem, pri čemer sem kot merski instrument uporabila smernice za intervju. Populacijo raziskave so predstavljale zaposlene v organizaciji DrogArt v Ljubljani z vsaj enim letom delovne dobe v organizaciji. V neslučajnosten, priložnostni vzorec sem vključila šest zaposlenih. Zbrano gradivo sem analizirala kvalitativno z odprtim, osnim in odnosnim kodiranjem. Ugotovitve kažejo, da so zaposlene za izraz OIO že slišale, vendar o njem nimajo poglobljenega znanja. Pri opredelitvi travme izpostavljajo njeno subjektivno plat, pri uporabnikih pa travmatične odzive prepoznavajo na čustveni, kognitivni, vedenjski, telesni in socialni ravni. Večina zaposlenih potrjuje povezavo med OIO, travmatičnimi izkušnjami v otroštvu in uporabo substanc, pri čemer še posebej izstopa samomedikacija. Načela TIC zaposlene v praksi uresničujejo pretežno intuitivno ter na podlagi izkušenj in drugega strokovnega znanja, ne pa iz formalnega poznavanja samega pristopa. Pristop zmanjševanja škode in TIC razumejo kot medsebojno prepletena in komplementarna; med skupnimi točkami najbolj izstopajo preprečevanje poslabšanja stanja oziroma izogibanje retravmatizaciji, leča travme ter ustvarjanje varnosti. Rezultati kažejo, da organizacija pretežno deluje skladno z načeli TIC, hkrati pa odpirajo priložnost za bolj sistematično in formalizirano implementacijo tega pristopa v prakso.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:zmanjševanje škode, obremenjujoče izkušnje v otroštvu, travma, mladi, droge, DrogArt
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[M. Hribernik Mlinar]
Leto izida:2026
Št. strani:121 str.
PID:20.500.12556/RUL-186126 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:364.62-053.6:613.83
COBISS.SI-ID:303838723 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:27.08.2026
Število ogledov:321
Število prenosov:75
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Trauma-Informed Approach in the DrogArt Organization
Izvleček:
Although trauma-informed care (TIC) is becoming increasingly recognised in social work and related professions as an effective approach for working with clients who have experienced trauma, it remains relatively unexplored in Slovenia and has therefore not been integrated into existing support systems. The aim of this thesis was to examine how employees of the non-governmental organisation DrogArt, which specialises in reducing the harmful effects of psychoactive substances among young people, implement TIC in practice. More specifically, I investigated the approaches employees use when working with service users in various DrogArt programmes, including how they understand and identify clients’ adverse childhood experiences (ACEs) and traumatic childhood experiences, how they perceive and apply the principles of TIC, and how they understand the relationship between TIC and harm reduction. I began the theoretical part of my thesis by defining ACE, their consequences, traumatic childhood experiences, and possible trauma responses. I then introduced TIC and its six principles: safety; trustworthiness and transparency; empowerment, voice and choice; collaboration and mutuality; peer support; and cultural, historical and gender issues. Finally, I defined harm reduction and compared TIC with harm reduction. The thesis is empirical and qualitative. Data were collected through semi-structured interviews using interview guidelines as the research instrument. The research involved employees of DrogArt in Ljubljana who had been working for the organisation for at least one year prior to the interview. The non-probability convenience sample consisted of six employees. I analysed the collected data qualitatively through open, axial, and selective coding. The findings indicate that employees are aware of adverse childhood experiences but have a rather limited understanding of the concept. When defining trauma, they mainly emphasised its subjective aspect. They reported identifying service users’ traumatic responses based on their emotional, cognitive, behavioural, physical, and social states. Most employees confirmed the link between adverse childhood experiences, traumatic childhood experiences, and substance use, while highlighting the role of self-medication. In practice, employees appeared to implement the principles of TIC predominantly intuitively and according to their own experiences and expertise, rather than through formal knowledge of the approach. They view the harm reduction approach and TIC as intertwined and complementary; most employees agreed on the importance of preventing the aggravation of the client’s condition or avoiding the risk of retraumatisation, applying a trauma-informed lens, and creating a sense of safety. The results show that the organisation largely operates in accordance with TIC principles, while also highlighting the opportunity for a more systematic and formalised implementation of this approach in practice.

Ključne besede:harm reduction, adverse childhood experiences, trauma, young people, drugs, DrogArt

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj