Podrobno

Uporabnost pametne podporne tehnologije in umetne inteligence pri demenci : diplomsko delo
ID Gašperlin, Hana (Avtor), ID Galof, Katarina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Oven, Alenka (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1004,89 KB)
MD5: 985A56587CA3B42C5BD81CEE88D8040D

Izvleček
Uvod: Demenca letno prizadene 10 milijonov ljudi po svetu in predstavlja enega največjih izzivov sodobne družbe. V zadnjih letih se vse bolj raziskuje uporaba pametne podporne tehnologije in umetne inteligence pri osebah z demenco, saj lahko prispevata k večji samostojnosti in varnosti uporabnikov ter razbremenitvi svojcev ali skrbnikov. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati mnenja slovenskih delovnih terapevtov o uporabi in pripravljenosti za uporabo pametne podporne tehnologije in umetne inteligence pri osebah z demenco, ter njuno vlogo pri delovnoterapevtski obravnavi. Metode dela: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo uporabili digitalni anketni vprašalnik, ki je vseboval 21 vprašanj. Anketa je bila delovnim terapevtom posredovana preko elektronske pošte in Facebook skupine slovenskih delovnih terapevtov. Ob zaključku zbiranja podatkov smo prejeli 60 odgovorov. Rezultati: Rezultati so pokazali, da večina anketiranih (56 %) prepozna uporabnost pametne podporne tehnologije in umetne inteligence predvsem pri sledilnih napravah, opomnikih, objektivnejšem ocenjevanju uporabnikov in razbremenitvi terapevtov. Preostali so bil glede uporabe neodločeni (37 %) ali pa so izražali pomisleke (7 %), povezane z etičnimi vidiki uporabe tehnologije, stopnjo demence uporabnikov, pomanjkljivo usposobljenost terapevtov in pomen človeškega stika. Vloga pametne podporne tehnologije in umetne inteligence se je pri delu terapevtov izkazala predvsem pri spodbujanju samostojnosti uporabnikov, kognitivni stimulaciji in personalizaciji obravnav. Kljub temu se je 54 % anketirancev opredelilo kot niti pripravljenih niti nepripravljenih za uporabo teh tehnologij, 27 % pa jih je svojo pripravljenost ocenilo kot slabo. Večina anketiranih se nikoli ni udeležila izobraževanj s tega področja (85 %) niti se z njo ni srečala med študijem (70 %). Kljub nižji oceni pripravljenosti pa so skoraj vsi (95 %) anketiranci izrazili pripravljenost za dodatno izobraževanje o uporabi pametne podporne tehnologije in umetne inteligence pri osebah z demenco. Razprava in zaključek: Ugotovitve so primerljive z rezultati tujih raziskav, ki kot prednosti uporabe izpostavljajo sledilne naprave, robote in pametne sisteme, hkrati pa opozarjajo na etične dileme, finančne omejitve, nepripravljenost terapevtov in odpor uporabnikov do tehnologije. Za nadaljnji razvoj delovne terapije v Sloveniji bo potrebno zagotoviti več izobraževanj s področja pametne podporne tehnologije in umetne inteligence, saj je interes med terapevti za nadgradnjo znanja zelo visok.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, delovna terapija, kognitivni upad, socialni roboti, samostojnost, anketa
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[H. Gašperlin]
Leto izida:2026
Št. strani:IX, 42 str., [9] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-186102 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:615.851
COBISS.SI-ID:289050627 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:27.08.2026
Število ogledov:130
Število prenosov:32
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The usefulness of smart assistive technology and artificial intelligence in dementia : diploma work
Izvleček:
Introduction: Dementia affects 10 million people worldwide each year and represents one of the greatest challenges of modern society. In recent years, the use of smart assistive technology and artificial intelligence in people with dementia has been increasingly researched, as they can contribute to greater independence and safety of users, as well as to relieving the burden on family members or caregivers. Purpose: The purpose of this thesis was to explore the opinions and readiness of Slovenian occupational therapists on the use of smart assistive technology and artificial intelligence in people with dementia, as well as their role in occupational therapy practice. Methods: A quantitative research method was used. Data were collected using a digital survey questionnaire containing 21 questions. The survey was distributed to occupational therapists via email and the Facebook group of Slovenian occupational therapists. By the end of data collection, we received 60 responses. Results: The results showed that the majority of respondents (56 %) recognize the usefulness of smart assistive technology and artificial intelligence, particularly in tracking devices, reminders, more objective assessment of users, and relieving the burden on therapists. The remaining respondents were either undecided about their usefulness (37 %) or expressed concerns (7 %), citing ethical aspects of technology use, the stage of users' dementia, therapists' insufficient training, and the importance of human contact. The role of smart assistive technology and artificial intelligence in therapists' work proved to be most significant in promoting user independence, cognitive stimulation, and personalization of treatment. Nevertheless, 54 % of respondents described themselves as neither ready nor unready to use these technologies, while 27 % rated their readiness as poor. The majority of respondents had never attended training in this field (85 %), nor had they encountered it during their studies (70 %). Despite the lower readiness rating, almost all respondents (95 %) expressed willingness to pursue further education on the use of smart assistive technology and artificial intelligence in people with dementia. Discussion and conclusion: The findings are comparable to those of international studies, which highlight tracking devices, robots, and smart systems as advantages, while also pointing to ethical dilemmas, financial constraints, therapists' lack of readiness, and users' resistance to technology. For the further development of occupational therapy in Slovenia, it would be necessary to provide more education in the field of smart assistive technology and artificial intelligence, as interest among therapists in expanding their knowledge is very high.

Ključne besede:diploma theses, occupational therapy, cognitve decline, social robots, independence, survey

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj