Podrobno

Percepcija in odnos vzgojiteljic do nasilja odraslih nad otroki v vrtcu : magistrsko delo
ID Hočevar, Nina (Avtor), ID Rakovec, Primož (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,86 MB)
MD5: 50A7F408145C6C25EC739589A011360F

Izvleček
V svojem magistrskem delu sem se odločila za raziskovanje nasilja odraslih nad otroki v vrtcu, s poudarkom na percepciji in odnosu, ki ga imajo vzgojiteljice do tovrstnega pojava. V teoretičnem uvodu sem opredelila pojma agresija in nasilje, prikazala, kako se odnos do nasilja spreminja glede na socialni prostor in čas, ter opredelila in opisala različne kategorije nasilja nad otroki, pri tem pa sem bila pozorna tudi na razlikovanje med osebnim, strukturnim in institucionalnim nasiljem. Nato sem svojo pozornost usmerila v opredelitev nasilja odraslih nad otroki v vrtcu, v njegove pojavne oblike, v pogostost pojava ter se usmerila v predstavitev dejavnikov, ki povečujejo možnost za pojav nasilja, in kompetenc, ki jih za svoje delo potrebujejo vzgojiteljice. V zadnjem delu teoretičnega uvoda sem opisala še strategije za preprečevanje nasilja v vrtcih, v sklopu tega pa sem se še podrobneje posvetila vlogi, ki jo imajo pri tem vodstvo vrtca, svetovalna služba in socialno delo. V empiričnem delu sem predstavila ugotovitve kvalitativne raziskave, ki sem jo izvedla z delno standardiziranimi intervjuji na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu osmih vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic. Vprašanja so bila usmerjena v to, kako vzgojiteljice zaznavajo in opredeljujejo nasilje, kakšen je njihov odnos do različnih oblik nasilja odraslih nad otroki v vrtcu, kako razumejo okoliščine, v katerih prihaja do tovrstnega nasilja, na katere kompetence in vire znanja se opirajo pri svojem delu ter kakšno vlogo po njihovem mnenju pri preprečevanju nasilja odraslih nad otroki v vrtcu opravljata svetovalna služba in socialno delo. Rezultati kažejo, da vzgojiteljice nasilje opredeljujejo raznoliko in pogosto na podlagi subjektivnega občutka, meja med vzgojo in nasiljem pa je zanje pogosto nejasna. Do nasilja izražajo izrazito negativen odnos, vendar je ta manj enoznačen pri psihičnem in prikritem nasilju, ki ga pogosteje opravičujejo ali ne prepoznajo kot nasilje. Na pojav nasilja vplivajo dejavniki na individualni, mikro-, mezo-, ekso- in makroravni, med njimi osebne okoliščine vzgojiteljic, zaprtost tandema med vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice, slaba organizacija dela, pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra in prevelik normativ otrok v posameznih oddelkih. Vzgojiteljice znanje za prepoznavo in obravnavo nasilja pridobivajo iz zelo raznolikih virov, kot ključne kompetence pa se izkažejo predvsem pogled na otroka kot kompetentnega in enakovrednega sogovornika, poznavanje razvojnih značilnosti otrok ter zmožnost refleksije lastne prakse. Doprinos svetovalne službe in socialnega dela je v praksi slabše prepoznan, pomembnejšo vlogo pri preprečevanju nasilja pa vzgojiteljice pripisujejo doslednemu odzivanju vodstva na nasilje. Na podlagi ugotovitev predlagam uvedbo jasnih protokolov ravnanja ob zaznanem nasilju strokovnih delavk nad otroki, redne intervizije in supervizije, praktično naravnana izobraževanja, jasnejšo opredelitev vloge svetovalne službe in socialnega dela ter ozaveščanje staršev. Kot bolj daljnosežen ukrep pa bi bile potrebne sistemske spremembe, predvsem na področju določanja normativov, zagotavljanja ustrezno usposobljenega kadra ter povečanja senzibilizacije vseh pomembnih deležnikov.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:predšolska vzgoja, socialno-ekološki model, simbolno nasilje, strategije preprečevanja nasilja, socialno delo
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[N. Hočevar]
Leto izida:2026
Št. strani:171 str.
PID:20.500.12556/RUL-186052 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:364.63:373.24
COBISS.SI-ID:302701315 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:26.08.2026
Število ogledov:308
Število prenosov:120
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Preschool Teachers’ Perceptions and Attitudes Towards Adult-to-Child Violence in Kindergartens
Izvleček:
In my master's thesis I examined violence perpetrated by adults against children in preschool settings, with a particular focus on preschool teachers' perceptions of and attitudes towards this phenomenon. The theoretical part begins by defining the concepts of aggression and violence and examining how attitudes towards violence vary across different social contexts and historical periods. It then defines and describes the various categories of violence against children, while distinguishing between direct, structural, and institutional violence. The discussion subsequently focuses on violence perpetrated by adults against children in preschools, its manifestations and prevalence, as well as the factors that increase the likelihood of such violence and the competencies preschool teachers are required to have in their professional practice. The final section of the theoretical framework presents strategies for preventing violence in preschools, with particular attention to the roles of preschool leadership, counselling services, and social work. The empirical part presents the findings of a qualitative study conducted through semi-structured interviews with a non-probability convenience sample of eight preschool teachers and assistant preschool teachers. The interviews explored how preschool teachers perceive and define violence, their attitudes towards different forms of adult violence against children in preschool settings, their understanding of the circumstances in which such violence occurs, the competencies and sources of knowledge they rely on in their work, and their views on the roles of counselling services and social work in preventing violence against children in preschool settings. The findings indicate that preschool teachers define violence in diverse ways, often relying on subjective judgement, and that the boundary between educational practice and violence is frequently unclear. Although they generally express strongly negative attitudes towards violence, their views are less unequivocal regarding psychological and covert forms of violence, which they are more likely to justify or fail to recognise as violence. The occurrence of violence is influenced by factors operating at the individual, micro-, meso-, exo-, and macro-levels, including teachers' personal circumstances, the closed dynamics of the teacher-assistant partnership, poor work organisation, a shortage of adequately qualified staff, and excessive child-to-teacher ratios within preschool groups. Preschool teachers acquire knowledge for recognising and responding to violence from a wide range of sources. The competencies identified as particularly important include viewing the child as a competent and equal participant, understanding children's developmental characteristics, and the ability to critically reflect on one's own professional practice. In practice, the contribution of counselling services and social work is less clearly recognised, while preschool teachers attribute a more significant role in violence prevention to consistent responses by preschool leadership. Based on these findings I propose the introduction of clear protocols for responding to cases of violence perpetrated by preschool professionals against children, regular intervision and professional supervision, practice-oriented training programmes, a clearer definition of the roles of counselling services and social work, and increased awareness among parents. In the longer-term systemic changes are also needed, particularly regarding statutory child-to-teacher ratios, the provision of adequately qualified staff, and greater awareness and sensitivity among all key stakeholders.

Ključne besede:early childhood education, social-ecological model, symbolic violence, violence prevention strategies, social work

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj