Podrobno

Vpliv namestitve elastičnih lepilnih trakov in oblika vadbe pri poškodbi prsnega koša : magistrsko delo
ID Doupona, Tajda (Avtor), ID Hadžić, Vedran (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Spindler-Vesel, Alenka (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,63 MB)
MD5: 284A4746B15DEBB2CB1062FCEAF8B853

Izvleček
Posledice poškodbe prsnega koša so bolečina, zmanjšana respiratorna funkcija, omejena gibljivost prsnega koša ter zmanjšana kakovost življenja bolnikov. Elastični lepilni trakovi (ELT) se uporabljajo kot dopolnilna metoda za zmanjševanje bolečine in izboljšanje funkcionalnega okrevanja, vendar je raziskav o njihovi uporabi pri poškodbah prsnega koša malo. Namen magistrske naloge je bil raziskati vpliv ELT kot dodatka standardni respiratorni fizioterapiji pri bolnikih po poškodbi prsnega koša. Cilji raziskave so bili ugotoviti vpliv ELT na mehaniko dihanja, intenziteto bolečine ter funkcionalno stanje in kakovost življenja bolnikov ter predstaviti sodobne rehabilitacijske pristope po poškodbi prsnega koša. V prospektivno randomizirano raziskavo smo vključili 32 bolnikov z izolirano enostransko poškodbo prsnega koša. Pri vseh bolnikih smo izvedli standardno respiratorno fizioterapijo, pri preiskovalni skupini pa dodatno namestili ELT. Ob vključitvi v raziskavo, neposredno po obravnavi ter prvi dan po vključitvi smo merili parametre mehanike dihanja, gibljivost prsnega koša in intenziteto bolečine. Deseti dan po vključitvi smo funkcionalno stanje in kakovost življenja ocenili z vprašalnikom EQ-5D. Pred odpustom iz bolnišnice so bili bolniki poučeni o samostojni uporabi ELT v domačem okolju ter o izvajanju strukturiranega programa vaj za subakutno in pozno fazo rehabilitacije. Med skupinama nismo ugotovili statistično značilnih razlik pri večini spremljanih parametrov mehanike dihanja, intenziteti bolečine, porabi opioidnih analgetikov ali rezultatih vprašalnika EQ-5D. Statistično značilne razlike smo ugotovili pri maksimalnem inspiratornem tlaku (MIP), ki je bil v preiskovalni skupini višji ob vseh meritvah (p < 0,05). Dodatek ELT k standardni respiratorni fizioterapiji v zgodnjem obdobju po poškodbi prsnega koša ni pomembno vplival na večino spremljanih kliničnih izidov, ugotovljene razlike pri MIP pa nakazujejo možen ugoden vpliv na inspiratorno mišično funkcijo. Pregled literature poudarja pomen celostnega, večstopenjskega in fazno usmerjenega rehabilitacijskega pristopa, ki vključuje respiratorno fizioterapijo, terapevtsko vadbo, miofascialne tehnike in edukacijo bolnikov.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:poškodba prsnega koša, elastični lepilni trakovi, respiratorna fizioterapija, miofascialna vadba, bolečina
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FŠ - Fakulteta za šport
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-185885 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:289586691 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:22.08.2026
Število ogledov:216
Število prenosov:71
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The effects of kinesiotape application and exercise in patients with chest injury
Izvleček:
Chest injuries are frequently associated with pain, impaired respiratory function, restricted chest wall mobility, and reduced quality of life. Kinesiotaping is used as an adjunctive intervention for pain reduction and functional recovery; however, evidence regarding its use in patients with chest injuries remains limited. The aim of this master's thesis was to investigate the effects of kinesiotaping as an adjunct to standard respiratory physiotherapy in patients with chest injuries. The objectives were to evaluate the influence of kinesiotaping on respiratory mechanics, pain intensity, functional status, and quality of life, and to present contemporary rehabilitation approaches following chest injury. A prospective randomized study included 32 patients with isolated unilateral chest injury. All participants received standard respiratory physiotherapy, while patients in the intervention group additionally received kinesiotape application. Respiratory mechanics parameters, chest wall mobility, and pain intensity were assessed at baseline, immediately after treatment, and one day after enrolment. Functional status and quality of life were evaluated ten days after enrolment using the EuroQol Group's Health Questionnaire (EQ-5D). Prior to discharge, patients were educated on the self-application of kinesiotape and provided with a structured home-based exercise programme designed for the subacute and chronic phases of rehabilitation. No statistically significant differences were observed between groups in most respiratory mechanics parameters, pain intensity, opioid analgesic consumption, or EQ-5D outcomes. Statistically significant differences were found in maximal inspiratory pressure (MIP), which was higher in the intervention group at all measurement time points (p < 0.05). The addition of kinesiotaping to standard respiratory physiotherapy in the early period following chest injury did not significantly affect most of the observed clinical outcomes. However, the differences observed in MIP suggest a potential beneficial effect on inspiratory muscle function. The literature review highlights the importance of a comprehensive, multimodal, and phase-based rehabilitation approach that incorporates respiratory physiotherapy, therapeutic exercise, myofascial techniques, and patient education.

Ključne besede:chest injury, kinesiotaping, respiratory physiotherapy, myofascial exercise, pain

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj