Podrobno

Neformalna izmenjava humanega mleka v Sloveniji : diplomsko delo
ID Capuder, Andreja (Avtor), ID Stanek Zidarič, Tita (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Šerjak, Lucija (Komentor), ID Prelec, Anita (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (684,21 KB)
MD5: 7A599F1822CC9CB4E2668CD357889EB4

Izvleček
Uvod: Materino mleko predstavlja zlati standard prehrane novorojenčka, saj vsebuje vse hranilne snovi, ki so zanj potrebne. Kadar materino mleko ni na voljo, se priporoča uporabo darovanega mleka. V humani mlečni banki skrbijo za izmenjavo humanega ženskega mleka. Po svetu pa ostaja neformalna izmenjava razširjena praksa. Namen: Raziskati želimo pojavnost neformalne izmenjave humanega ženskega mleka v Sloveniji ter ugotoviti, kakšno stališče imajo ženske po porodu do tovrstne prakse. Metode dela: V teoretičnem delu diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem delu pa kvantitativna metoda dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil aktiven od 12. 2. 2026 do 12. 3. 2026. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 423 žensk. Ugotovili smo, da je neformalna izmenjava humanega mleka v Sloveniji redka. Darovanje je bilo najpogosteje povezano z altruizmom in presežkom mleka, prejemanje pa s pomanjkanjem lastnega mleka in željo po naravni prehrani otroka. Izmenjava je potekala predvsem preko družbenih omrežij in prijateljev. Večina udeleženk je menila, da bi morala biti izmenjava humanega mleka nadzorovana ter izrazila prednost mleku iz humane mlečne banke. Rezultati so pokazali pomanjkljivo zavedanje darovalk in prejemnic o možnostih prenosa okužb in drugih snovi preko materinega mleka. Razprava in zaključek: Neformalna izmenjava humanega mleka v Sloveniji sicer ni pogosta, vendar predstavlja pomembno alternativno obliko podpore dojenju. Ob tem ostajajo ključni izzivi varnost, zaupanje in informiranost uporabnic. Smiselno bi bilo nadaljnje razvijanje humane mlečne banke, izboljšanje logistične podpore darovalkam ter krepitev zdravstvenega svetovanja o varni uporabi darovanega mleka.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, babištvo, humano mleko, humana mlečna banka, neformalna izmenjava humanega ženskega mleka, darovanje mleka, dojenje
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[A. Capuder]
Leto izida:2026
Št. strani:VIII, 25 str., [6] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-185826 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:618.2/.7
COBISS.SI-ID:288398851 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:21.08.2026
Število ogledov:134
Število prenosov:43
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Informal human milk sharing in Slovenia : diploma work
Izvleček:
Introduction: Breast milk represents the gold standard of newborn nutrition as it contains all the nutrients necessary for infant growth and development. In cases where breast milk is unavailable, it is recomended to use donor human milk. Human milk banks are responsible for regulated exchange of human milk. Purpose: The aim of this study was to investigate the prevalence of informal human milk sharing in Slovenia and to determine the attitudes of postpartum women toward this practice. Methods: In theoretical part of the thesis, a descriptive research method was used, while the empirical part employed a quantitative reaserch method. Data were collected using an online questionnarire, which was active from 12. 2. 2026 to 12. 3. 2026. Results: A total of 423 women participated in the study. We found that informal human milk sharing is rare in Slovenia. Donation was most often associated with altruism and a surplus of milk, while receiving was linked to a lack of one’s own milk and a desire to provide the child with natural nutrition. Exchanges took place primarily through social media and friends. Most participants believed that the exchange of human milk should be regulated and expressed a preference for milk from a human milk bank. The results revealed a lack of awareness among donors and recipients regarding the potential transmission of infections and other substances through breast milk. Discussion and conclusion: Althrough informal human milk sharing is not common in Slovenia, it represents an important alternative form of breastfeeding support. Key challenges remain safety, trust and user awarness. Further development of the human milk bank system, improved logistical support for donors, and stronger health counselling on the safe use of donor milk would be beneficial.

Ključne besede:diploma theses, midwifery, human milk, human milk bank, informal human milk sharing, milk donation, breastfeeding

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj