Odnos družbe do dojenja starejših otrok: primerjava med Slovenijo in Združenimi državami Amerike : diplomsko delo

Kaja, Smerkolj (avtor), Mivšek, Ana Polona (mentor), Vettorazzi, Renata (recenzent)

Uvod: Dojenje otrok, starejših od enega leta, je povsem naravno početje, ki je bilo skozi zgodovino uveljavljeno in sprejeto po vsem svetu. V moderni zahodni družbi pa so se pojavila družbena pričakovanja in norme, ki dojenje starejših otrok prikazujejo kot odklonsko in nezaželeno, kljub dokazanim zdravstvenim prednostim za mater in otroka. Namen: Namen diplomskega dela je odgovoriti na tri zastavljena raziskovalna vprašanja, ki se navezujejo na odnos anketirancev do dojenja starejših otrok. Glavni cilj diplomskega dela je primerjava stališč slovenskih in ameriških anketirancev. Metode dela: Anketni vprašalnik, ki je vseboval devet vsebinskih vprašanj, smo oblikovali s spletno aplikacijo 1KA. Pred distribucijo smo vprašalnik pilotno preizkusili med 20 Slovenci in 19 Američani ter ga s pomočjo izračuna koeficienta Cronbach alpha validirali. Vzorec je bil oblikovan po principu priložnostnega vzorčenja. Anketirancem sta bili zagotovljeni anonimnost in uporaba podatkov zgolj za raziskovalne namene. Vprašalnik je bil aktiven od 3. novembra 2025 do 12. januarja 2026. Anketo je rešilo 550 oseb, od tega 295 Slovencev in 255 Američanov. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je delež slovenskih anketirancev s pozitivnim odnosom do dojenja po prvem letu starosti višji (60 %) kot pri ameriških anketirancih (40 %). Sprejemljivost dojenja se je v obeh državah izrazito zmanjševala z naraščanjem starosti otroka, hkrati pa sta naraščala nelagodje in pripravljenost spodbujati mater k odstavljanju. Koristi dojenja za telesno zdravje otroka in matere so anketiranci prepoznavali predvsem pri mlajših otrocih, medtem ko je pri starejših otrocih večina navajala, da lahko dojenje materi in otroku povzroči psihološko škodo. Razprava in zaključek: Rezultati raziskave kažejo, da je dojenje po prvem letu starosti v Sloveniji bolj normalizirana praksa kot v Združenih državah Amerike. Kot najpomembnejši dejavnik, povezan s pozitivnim odnosom do dojenja starejših otrok, se je izkazalo osebno poznanstvo nekoga z izkušnjo dojenja po prvem letu starosti. Ugotovitve nakazujejo, da na oblikovanje stališč pomembno vplivajo socialni stik, kulturni kontekst in dostop do informacij, hkrati pa opozarjajo na prisotnost predsodkov in mitov o škodljivosti dojenja starejših otrok.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: diplomska dela, babištvo, percepcija dojenja, kulturne razlike, družbene norme, javno mnenje
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
• Organizacija: ZF - Zdravstvena fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [K. Smerkolj]
• Leto izida: 2026
• Št. strani: 54 str., [17] str. pril.
• PID: 20.500.12556/RUL-185734
• UDK: 618.2/.7
• COBISS.SI-ID: 288306947
• Datum objave v RUL: 19.08.2026

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Societal attitudes towards breastfeeding older children: a comparison between Slovenia and the United states of America : diploma work

Izvleček

Introduction: Breastfeeding children older than one year is a completely natural practice that has historically been established and accepted worldwide. However, in modern Western societies, social expectations and norms have emerged that portray breastfeeding older children as deviant and undesirable, despite proven health benefits for both mother and child. Purpose: The purpose of this thesis is to answer three research questions related to respondents’ attitudes toward breastfeeding older children. The main objective is to compare the attitudes of Slovenian and American respondents. Methods: A survey questionnaire containing nine content-related questions was created using the online application 1KA. Prior to distribution, the questionnaire was pilot tested among 20 Slovenians and 19 Americans and validated using Cronbach's alpha coefficient. The sample was obtained using convenience sampling. Respondents were assured of anonymity and that the data would be used solely for research purposes. The questionnaire was active from November 3, 2025, to January 12, 2026. A total of 550 individuals completed the survey, including 295 Slovenians and 255 Americans. Results: The study showed that the proportion of Slovenian respondents with a positive attitude toward breastfeeding after the first year of age was higher (60 %) than among American respondents (40 %). In both countries, acceptance of breastfeeding decreased markedly as the child’s age increased, while discomfort and willingness to encourage mothers to wean increased. Respondents primarily recognized the benefits of breastfeeding for the physical health of the child and mother in younger children, whereas most reported that breastfeeding older children could cause psychological harm to both mother and child. Discussion and conclusion: The findings indicate that breastfeeding after the first year of life is more normalized in Slovenia than in the United States. Personally knowing someone who had breastfed beyond the first year emerged as the strongest factor associated with more positive attitudes. These findings suggest that social contact, cultural context, and access to information play an important role in shaping attitudes, while also pointing to the persistence of misconceptions and myths about the harmfulness of breastfeeding older children.

• Ključne besede: diploma theses, midwifery, perception of breastfeeding, cultural differences, social norms, public opinion