Poučevanje kanonskega prava v Zagrebu in njegova institucionalizacija sta imela v okviru izobraževalnega sistema temeljni pomen. Univerzalni značaj kanonskega prava skupaj z njegovo stabilnostjo in kontinuiteto je močno prispeval h kontinuiteti akademskih ustanov v Zagrebu – kanonsko pravo je delovalo kot dejavnik institucionalne kontinuitete in pravnega nasledstva ter predstavljalo edino možno pravno povezavo med Jezuitsko akademijo, ustanovljeno leta 1669, in sodobno Univerzo v Zagrebu, ustanovljeno leta 1874. Čeprav je kanonsko pravo neprekinjeno prisotno vse do danes, sta se njegov status in obravnava zaradi ideoloških sporov, reform in vojnih obdobij bistveno spreminjala. V določenih obdobjih je tako kanonsko pravo služilo kot sredstvo za ohranjanje akademskih ustanov in visokošolskega izobraževanja v Zagrebu, medtem ko je v drugih obdobjih, še posebej v času razsvetljenega absolutizma (reforma leta 1777 in jožefinske reforme) ter pod komunističnim režimom, postalo žrtev antiklerikalizma, laizacije in ideološke sovražnosti. Članek obravnava vlogo, funkcijo in pomen kanonskega prava – vključno z njegovim poučevanjem, katedrami in profesorji – skozi različne faze razvoja akademskih ustanov v Zagrebu med leti 1662 in 1946 (oziroma 1952), s posebnim poudarkom na ključnih političnih in akademskih prelomnicah. Analizira tudi silnice in izzive, ki so v nekaterih obdobjih vodili k popolni uveljavitvi kanonskega prava, v drugih pa k njegovi izraziti marginalizaciji.
|
