Prepoznava časovnih informacij iz nestrukturiranih besedil je pomembna za razumevanje poteka dogodkov v širok nabor praktičnih uporab od postavljanja kliničnih diagnoz do modeliranja digitalnih novic. Kljub temu se večina obstoječih baz znanja osredotoča na opis entitet ter njihovih lastnosti, s čimer ne zajamejo poteka dogajanja. Tovrstne informacije lahko naslovimo z uporabo dogodkovnih grafov znanja, kjer se namesto na entitete osredotočamo na dogodke, te pa lahko opremimo s časovnimi informacijami, kot so časovne relacije, absolutni časi dogodkov ter vzročne in kontekstne odvisnosti.
V delu predstavljamo ogrodje za izdelavo in obogatitev časovnih relacij v grafih znanja z uporabo večmodalnega modela, ki združuje strukturirane informacije iz obstoječe baze znanja z informacijami iz prostega besedila. S tem omogoča natančnejšo prepoznavo časovnih relacij. Delo je sestavljeno iz treh glavnih delov na podlagi treh glavnih prispevkov. V prvem predstavimo novo hibridno arhitekturo, ki združuje vektorske predstavitve podatkov iz grafa znanja s podatki iz prostega besedila. Na podlagi predstavitev dogodkov iz obeh virov napoveduje časovne relacije med dogodki. S tem modelu omogoči prepoznavo skritih relacij, ki niso izrecno izražene v besedilu, kar še posebej pomaga na področjih, kot je medicina, kjer je za razumevanje potrebno predhodno znanje.
V drugem delu predstavimo cevovod, v katerem združimo predlagani model za prepoznavo časovnih relacij z modeli za prepoznavo dogodkov, razreševanje koreferenc ter metodami gradnje grafov znanja. S tem omogočimo celoten proces izgradnje in obogatitve grafov znanja, pri katerem začnemo z nestrukturiranim besedilom in končamo z dogodkovnim grafom znanja. Pri tem lahko kot osnovo uporabimo tudi obstoječ graf znanja, ki ga s tem dopolnimo in obogatimo. To omogoča postopno obogatitev virov znanja z novimi informacijami za izboljšano časovno sklepanje. Naša arhitektura se osredotoča predvsem na medicinske aplikacije, kot so analiza zdravstvenih zapisov, kjer so natančne časovne informacije ključne za pomoč pri odločitvah in načrtovanje zdravljenja.
V tretjem delu analiziramo uporabo različnih pristopov za prepoznavo natančnejših časovnih informacij o dogodkih namesto prepoznave kategoričnih časovnih relacij, kot sta "prej" in "potem". Osredotočimo se na prepoznavo časa začetka ter konca posameznega dogodka in analiziramo uspešnost tako deskriptivnih kot generativnih modelov pri njunem določanju. S tem omogočimo izgradnjo natančnih časovnic dogodkov, ki so pomembne za področja, kot so zdravstvo, pravna analiza in raziskovanje zgodovine.
Rezultati eksperimentov z medicinskimi podatki kažejo, da vključevanje splošnega znanja v proces prepoznave časovnih relacij pomembno izboljša natančnost prepoznanih relacij. Predlagane metode služijo kot osnova za nadaljnje izboljšave na področju prepoznave časovnih informacij in odpirajo dodatne priložnosti za sisteme, kot so izdelava časovnic, odgovarjanje na vprašanja in napovedovanje dogodkov tako na področju medicine kot drugod.
|