Razporeditev in morfogeneza vrtač v Sloveniji : doktorska disertacija

Stefanovski, Sašo (avtor), Stepišnik, Uroš (mentor), Verbovšek, Timotej (komentor), Ferk, Mateja (komentor)

Ena najpogostejših reliefnih oblik v Sloveniji so vrtače – do približno 100 m široke in okoli 10 m globoke kraške kotanje. Obstajajo številne interpretacije njihovega nastanka in funkcije, vendar brez doslednih zaključkov. V tej raziskavi smo proučili nastanek in razporeditev vrtač v Sloveniji. Na podlagi digitalnega modela višin smo zamejili vrtače v Sloveniji. Sledila je morfometrična klasifikacija, ki je služila kot izhodišče za sistematičen pristop. Identificirali smo štiri različne tipe. Skledaste vrtače imajo položna pobočja s širokimi uravnanimi dnemi in so najbolj tipične na območjih korozijskih uravnav, kjer prevladuje pokriti kras. Vodnjakaste vrtače imajo strma kamnita pobočja in majhna ozka dna ter so najbolj značilne na območjih kopastega krasa. Lijakaste vrtače imajo večinoma blaga pobočja in ozko dno, so najpogostejši tip vrtač v Sloveniji ter jih najdemo tako na korozijskih uravnavah kot v kopastem krasu. Podolgovate vrtače so lahko med seboj zelo različne. En tip je vezan na brezstrope jame in je najpogostejši na območjih, kjer večje reke odtekajo v podzemlje, drugi tip pa je značilen za kraška pobočja, zlasti dolomitni kopasti kras. Podrobne terenske, laboratorijske in statistične analize so pokazale, da oblika vrtač ne nakazuje njihovega nastanka, kar je v nasprotju z dosedanjo literaturo. Oblika in nastanek vrtač tudi nista izključno vezana na litološke značilnosti. Izkazalo se je, da različne oblike vrtač niso vezane na morfogenetske procese, ampak so očitno rezultat morfodinamičnih procesov. Morfološke razlike med vrtačami nakazujejo različno dinamiko procesov, zato so določeni tipi vezani na specifična kraška okolja. Rezultati kažejo, da korozijska paradigma vrtač ni empirično utemeljena in jo je treba rekonceptualizirati. Glavna skupna lastnost vseh analiziranih vrtač je, da so zapolnjene s kvartarnim eolskim sedimentom in predstavljajo pomemben arhiv paleookoljskih podatkov. Ugotovitve narekujejo temeljit premislek o dosedanjem razumevanju razvoja kraškega površja in vlogi sedimentov v njem.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: geomorfologija krasa, digitalni model višin, geomorfološka analiza, rentgenska difrakcija, rentgenska fluorescenca, granulometrija, električna upornostna tomografija
• Vrsta gradiva: Doktorsko delo/naloga
• Tipologija: 2.08 - Doktorska disertacija
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: S. Stefanovski
• Leto izida: 2025
• Št. strani: 188 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-185178
• UDK: 551.44+528.9:681.3(497.4)
• COBISS.SI-ID: 283523843

Avtorske pravice

Izjava avtorja, da dovoljuje objavo v Repozitoriju UL, je del disertacije.

• Datum objave v RUL: 27.07.2026

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Distribution and morphogenesis of dolines in Slovenia

Izvleček

Dolines are among the most common landforms in Slovenia – karst depressions up to approximately 100 m wide and around 10 m deep. Numerous interpretations of their morphogenesis and function exist, yet without consistent conclusions. In this study, we examined the morphogenesis and distribution of dolines in Slovenia. Based on a digital terrain model, we delineated dolines across Slovenia. This was followed by morphometric classification, which served as a basis for a systematic approach. We identified four distinct types. Bowl-shaped dolines have gentle slopes with wide flat floors and are most typical in areas of corrosion plains, where covered karst prevails. Well-shaped dolines have steep rocky slopes and small narrow floors and are most characteristic of cone karst areas. Funnel-shaped dolines have mostly gentle slopes and narrow floors, are the most common type in Slovenia, and occur both on corrosion plains and in cone karst. Elongated dolines can be highly variable. One subtype is associated with unroofed caves and is most common in areas where larger rivers sink underground, while the other is characteristic of karst slopes, particularly dolomite cone karst. Detailed field, laboratory, and statistical analyses demonstrated that doline morphology does not indicate their genesis, which contradicts the existing literature. Doline morphology and genesis are also not related to lithological characteristics. Different doline morphologies are not linked to morphogenetic processes but are evidently the result of morphodynamic processes. Morphological differences among dolines indicate varying process dynamics, which is why certain types are associated with specific karst environments. The results demonstrate that the solutional paradigm of doline formation is not empirically supported and requires reconceptualisation. A common characteristic of all analysed dolines is that they are filled with Quaternary aeolian sediment, representing an important archive of palaeoenvironmental data. The findings call for a fundamental reconsideration of the current understanding of karst surface development and the role of sediments within it.

• Ključne besede: geomorphology of karst, digital elevation model, geomorphological analysis, X-ray diffraction, X-ray fluorescence, granulometry, electrical resistivity tomography