Podrobno

Occupation Borders as High-Intensity Border-Making : Slovenia, 1941–19451
ID Ajlec, Kornelija (Avtor), ID Repe, Božo (Avtor)

URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://retrospektive-journal.org/revija/retrospektive-letnik-ix-stevilka-1/ Povezava se odpre v novem oknu
.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (253,20 KB)
MD5: 6E09393C602A053C51F4922461A14923

Izvleček
In April 1941, Slovene-inhabited territory was divided among four Axis powers: Nazi Germany, Fascist Italy, Hungary, and the Independent State of Croatia, each of which claimed that the occupied territory was historically or ethnically its own. This article contributes to phantom border studies on two levels. First, it argues that the key variable in producing the long- -term e'ects of borders is not their duration, but rather the combination of intense coercion, demographic disruption, the replacement of administrative structures, and the violent interruption of established spatial practices. Second, the article distinguishes between classical phantom borders, which emerge through long-term institutional internalization, and coercive occupation borders, which, due to violence and contested sovereignty, produce primarily traumatic and conflictual forms of persistence. Populations often functionally adapted to such borders yet never granted them normative legitimacy. The article further distinguishes between spatial afterlives, which gradually weaken at the local level, and discursive afterlives, that is, legitimizing languages of historical restitution and civilizational hierarchy that remain politically available long after the borders themselves have disappeared. The article thereby refines the existing conceptual framework of phantom borders and proposes a model applicable to other cases of short-lived yet highly coercive border-making in Southeast Europe and beyond.

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:phantom borders, coercive territorialization, occupation borders, spatial afterlives, discursive afterlives, Slovenia, Yugoslavia, Second World War, Southeast Europe
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2026
Leto izida:2026
Št. strani:Str. 47-77
Številčenje:9, [št.] 1
PID:20.500.12556/RUL-185018 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:796.41.035"1901/1914"
ISSN pri članku:2630-3426
DOI:10.64651/retrospektive.2026.9.1.2 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:285476611 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:20.07.2026
Število ogledov:19
Število prenosov:4
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Retrospektive : znanstvena revija za zgodovinopisje in sorodna področja
Založnik:Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij- Retrospektive
ISSN:2630-3426
COBISS.SI-ID:297275392 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Izvleček:
Aprila 1941 je bilo slovensko etnično ozemlje razdeljeno med štiri sile osi: nacistično Nemčijo, fašistično Italijo, Madžarsko in Neodvisno državo Hrvaško, pri čemer je vsaka izmed njih trdila, da je zasedeno ozemlje zgodovinsko ali etnično njeno. Članek k študijam fantomskih meja prispeva na dveh ravneh. Prvič, zagovarja tezo, da pri nastanku dolgoročnih učinkov meja ni odločilno njihovo trajanje, temveč kombinacija intenzivne prisile, demografskih pretresov, zamenjave upravnih struktur in nasilne prekinitve ustaljenih prostorskih praks. Drugič, članek razlikuje med klasičnimi fantomskimi mejami, ki nastajajo skozi dolgotrajno institucionalno ponotranjenje, in prisilnimi okupacijskimi mejami, ki zaradi nasilja in sporne suverenosti ustvarjajo predvsem travmatične in konfliktne oblike ohranjanja. Prebivalstvo se je takšnim mejam pogosto funkcionalno prilagodilo, vendar jim ni nikoli priznalo normativne legitimnosti. Članek nadalje razlikuje med prostorskimi ponotranjenji, ki postopoma in lokalno slabijo, ter diskurzivnimi ponotranjenji, torej legitimacijskimi jeziki zgodovinske restitucije in civilizacijske hierarhije, ki ostajajo politično uporabni še dolgo po izginotju samih meja. Prispevek tako nadgrajuje obstoječi konceptualni okvir fantomskih meja in predlaga model, uporaben tudi za druge primere kratkotrajnega, vendar izrazito nasilnega ustvarjanja meja v jugovzhodni Evropi in širše.

Ključne besede:fantomske meje, prisilna teritorializacija, okupacijske meje, prostorska ponotranjenja, diskurzivna ponotranjenja, Slovenija, Jugoslavija, druga svetovna vojna, jugovzhodna Evropa

Projekti

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P6-0235-2022
Naslov:Slovenska zgodovina

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj