Podrobno

Vpliv metode Enso na posameznike s simptomi anksioznosti, depresije in izgorelosti : magistrsko delo
ID Rebolj, Ela (Avtor), ID Repič Slavič, Tanja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,62 MB)
MD5: ACDF44C33808BE2320176A56CC12A7FF

Izvleček
Magistrsko delo raziskuje učinke metode Enso v primerjavi z MBSR programom na področju izgorelosti, depresivnosti, anksioznosti, povezanosti s seboj ter skupinske povezanosti pri odraslih z anksiozno-depresivno simptomatiko. Metoda Enso predstavlja strukturiran skupinski pristop, ki združuje poslušanje lastnega srčnega utripa preko digitalnega stetoskopa, terapevtsko oblikovana podporna besedila, pisno refleksijo in skupinsko deljenje izkušenj. Raziskava je bila izvedena kot 12-tedenska primerjalna študija z eksperimentalno skupino, ki je izvajala metodo Enso, in kontrolno skupino, ki je izvajala MBSR tehnike. V raziskavo je bilo vključenih 20 odraslih udeležencev, razdeljenih v dve skupini po deset. Kvantitativni del je vključeval vprašalnike CBI, PHQ 9 in GAD-7 ter sprotne samoocene povezanosti s seboj in skupino, kvalitativni del pa je temeljil na refleksivnih zapisih udeležencev in terenskih zapiskih raziskovalca, analiziranih s pomočjo tematske analize. Kvantitativni rezultati so pokazali statistično značilno zmanjšanje izgorelosti v obeh skupinah, statistično značilno zmanjšanje depresivnosti v eksperimentalni skupini ter statistično značilno zmanjšanje anksioznosti v kontrolni skupini. Razlike med skupinama niso bile statistično značilne, vendar so bile povprečne spremembe večje v eksperimentalni skupini, prav tako tudi povezanost s seboj in skupino. Kvalitativni rezultati pa opisujejo, da sta obe intervenciji podpirali telesno umirjanje, čustveno regulacijo, samorefleksijo in razvoj skupinske povezanosti, pri čemer je bil proces v Enso skupini bolj čustveno povezan z doživljanjem srčnega utripa, odnosom do sebe in do svojega telesa, v MBSR skupini pa je bil proces bolj povezan z opazovanjem misli in občutkov, sproščanjem napetosti in vračanjem v sedanji trenutek. Za nadaljnje razumevanje učinkov metode bi bile potrebne nadaljnje raziskave z večjimi vzorci, longitudinalnim spremljanjem ter vključevanjem fizioloških kazalnikov avtonomne regulacije.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:metoda Enso, interocepcija, srčna koherenca, čustvena regulacija, izgorelost, anksioznost, depresivnost
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[E. Rebolj]
Leto izida:2026
Št. strani:VIII, 145, V str.
PID:20.500.12556/RUL-184863 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.942(043.2):616.895.4
COBISS.SI-ID:286836739 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:16.07.2026
Število ogledov:75
Število prenosov:22
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The effects of the Enso method on individuals with symptoms of anxiety, depression, and burnout
Izvleček:
This master’s thesis explores the effects of the Enso method in comparison with the Mindfulness-Based Stress Reduction (MBSR) program on burnout, depression, anxiety, self and group connectedness among adults with anxiety-depressive symptomatology. The Enso method represents a structured group-based approach that combines listening to one’s own heartbeat through a digital stethoscope, therapeutically designed supportive texts and group reflection. The study was conducted as a 12-week comparative intervention involving an experimental group practicing the Enso method and a control group practicing MBSR techniques. The sample included 20 adult participants divided into two groups of ten. The quantitative part of the study included the Copenhagen Burnout Inventory (CBI), PHQ-9, and GAD-7 questionnaires, together with ongoing self assessments of self-connection and group connectedness. The results showed a statistically significant reduction in burnout in both groups, a statistically significant reduction in depressive symptoms in the experimental group, and a statistically significant reduction in anxiety symptoms in the control group. Differences between the groups were not statistically significant; however, average improvements were greater in the experimental group, particularly in relation to self-connection and group connectedness. The qualitative part of the study was based on participants’ reflective writings and the researcher’s field notes, which were analyzed using thematic analysis. Both interventions supported bodily calming, emotional regulation, self-reflection, and the development of group cohesion. The process in the Enso group was more strongly connected with the experience of the heartbeat, the relationship toward oneself, and bodily awareness, whereas the MBSR process was more associated with observing thoughts and sensations, releasing tension, and returning attention to the present moment. A deeper understanding of the effects of the method would require future research with larger samples, longitudinal follow-up, and the inclusion of physiological indicators of autonomic regulation.

Ključne besede:Enso method, interoception, heart coherence, emotion regulation, burnout, anxiety, depression

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj