Podrobno

Arhitektura »iz druge roke« kot način arhitekturnega delovanja
ID Pirc, Patricija (Avtor), ID Čeferin, Petra (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (48,70 MB)
MD5: 890300161E848092C3E8B3F02F93E9CD
.pdfPDF - Priloga, prenos (2,74 MB)
MD5: 2C8674485BD98705E346598C95D42E03

Izvleček
Magistrska naloga izhaja iz kritičnega razmisleka o sodobni arhitekturni praksi, ujeti v imperativ nenehne gradnje, ki jo narekujeta logika kapitala in potrošnja prostora. Nasproti prevladujočemu ciklu hiperprodukcije, generičnosti in brisanja obstoječega, naloga razvija in utemeljuje teoretski ter operativni okvir arhitekture »iz druge roke«. Ta koncept ne označuje zgolj pragmatične ponovne uporabe materialov in grajenih struktur, temveč vzpostavlja specifičen način opazovanja, interpretacije in delovanja v prostoru, ki temelji na kritičnem odmiku od ustaljenih ekonomskih mehanizmov. Argumentacija naloge, zato upošteva principe iz ne-arhitekturnih okolij kot so bolšji sejmi iz prtljažnika, vintage trgovine, kjer vrednost predmetov nastaja skozi proces opazovanja, izbire in osebne prilagoditve in s pomočjo te prakse dokaže, da je možno arhitekturno prakso misliti izven ustaljenih smernic. Delovanje v prostoru se materializira skozi dva ključna koncepta: »stavbno platno« in »vroče točke«. Koncept platna obravnava obstoječo stavbo kot odprto strukturo, polno zgodovinskih in uporabniških plasti, kjer se novo vedno vzpostavlja v neposrednem dialogu s preteklostjo. Na ravni mesta pa se to delovanje izraža skozi vroče točke — prostore nedoločenosti in svobode, kjer uporabniki s svojimi neformalnimi praksami osvobajajo prostor izpod strogega institucionalnega nadzora. Od bolšjih sejmov iz prtljažnika, vintage trgovin, do prenovljenih objektov in javnega prostora, naloga gradi smernice, ki arhitektke in arhitekte odvrača od vloge "velikih avtorjev" arhitekture kot dokončne nespremenljive forme in jih raje postavlja v vlogo raziskovalcev, neke vrste prostorskih detektivov, ki z improvizacijo, prilagajanjem danemu, z dostopnimi sredstvi in pozornim odzivanjem na naključne okoliščine preoblikujejo arhitekturno prakso od znotraj. Magistrsko delo ne ponuja dokončnih rešitev, temveč zarisuje metodološki okvir za premišljeno in vključujoče prepoznavanje ter preoblikovanje že prisotnih prostorskih potencialov.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Ključne besede: arhitektura »iz druge roke«, hiperprodukcija gradnje, kultura ponovne uporabe, večplastnost stavbne strukture, arhitekturna vroča točka
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FA - Fakulteta za arhitekturo
Status publikacije:Objavljeno
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-184853 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:285108739 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:16.07.2026
Število ogledov:231
Število prenosov:166
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Second-Hand as a Principle of Architectural Practice
Izvleček:
The master’s thesis critically reflects on contemporary architectural practice, which remains entangled in the imperative of continuous construction dictated by capital and spatial consumption. In contrast to the dominant cycle of hyperproduction, genericity, and context erasure, this thesis establishes a theoretical and operational framework for “second-hand” architecture. Beyond pragmatic material reuse, this concept introduces a specific mode of observation, interpretation, and spatial intervention grounded in a critical departure from established economic mechanisms. By incorporating principles from non-architectural environments—such as car boot sales and vintage stores, where value is generated through observation, selection, and personal appropriation—the thesis demonstrates that architectural practice can be conceptualized outside conventional guidelines. This spatial operation materializes through two pivotal concepts: the “building canvas” and “hot spots.” The canvas addresses the existing building as an open-ended structure imbued with historical and user-generated layers, where the new directly dialogues with the past. Urban hot spots manifest as spaces of indeterminacy and freedom where users, through informal practices, emancipate space from rigid institutional control. Ranging from car boot sales to public spaces, the thesis outlines guidelines steering architects away from being “grand authors” of definitive, immutable forms. Instead, it repositions them as researchers—spatial detectives—who reshape practice from within through improvisation, contextual adaptation, available means, and responsiveness to serendipitous circumstances. Ultimately, this thesis provides a methodological framework for the deliberate, inclusive transformation of inherent spatial potentials.

Ključne besede:Keywords: “second-hand” architecture, hyperproduction of construction, second-hand culture, multi-layered building structure, architectural hot spot.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj