Podrobno

Doživljanje poroda pri ženskah z motnjo avtističnega spektra : diplomsko delo
ID Krenos, Katja (Avtor), ID Gričar, Nevenka (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Stanek Zidarič, Tita (Komentor), ID Oven, Alenka (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (922,70 KB)
MD5: 0D4C4ACD6DE81FF09F038669769BA050

Izvleček
Uvod: Ženske z motnjo avtističnega spektra se lahko v perinatalnem obdobju soočajo z različnimi senzornimi, komunikacijskimi, telesnimi in čustvenimi izzivi. Porod in poporodno obdobje vključujeta številne nepredvidljive situacije, intenzivne telesne občutke ter izpostavljenost dražljajem v zdravstvenem okolju, kar lahko pri ženskah z motnjo avtističnega spektra vpliva na občutek varnosti, nadzora in zmožnost obvladovanja situacije. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati izkušnje žensk z motnjo avtističnega spektra in njihovo doživljanje senzornega okolja med porodom in v poporodnem obdobju, raziskati njihovo zaznavanje dogajanja v lastnem telesu ter prepoznati izzive, s katerimi se v tem obdobju soočajo. Metode dela: Izvedena je bila kvalitativna raziskava. Podatki so bili pridobljeni s štirimi polstrukturiranimi intervjuji z odraslimi ženskami z diagnosticirano motnjo avtističnega spektra ali s sumom nanjo, ki so že rodile. Vzorec je bil namenski. Intervjuje smo zvočno posneli, dobesedno prepisali in anonimizirali. Pridobljene podatke smo analizirali s kvalitativno vsebinsko analizo. Rezultati: Rezultate raziskave smo predstavili v štirih tematskih sklopih: porod, poporodno obdobje, komunikacija in odnos zdravstvenega osebja ter predlogi za izboljšanje porodne izkušnje. Udeleženke so porodno okolje pogosto opisovale kot senzorno intenzivno in obremenjujoče. Kot pomembne dejavnike porodne izkušnje so izpostavile svetlobo, zvoke, dotike, medicinske postopke, občutek nadzora, predvidljivost, prisotnost partnerja ter način komunikacije zdravstvenega osebja. V poporodnem obdobju so poudarile pomen telesnega okrevanja, dojenja, spoprijemanja s pomanjkanjem spanja, otrokovim jokom in telesnim stikom ter potrebo po postopnem učenju skrbi za novorojenčka. Pri odnosu zdravstvenega osebja so kot pomembne izpostavile jasno komunikacijo, razlago postopkov, potrpežljivost, spoštljiv odnos ter upoštevanje individualnih senzornih potreb. Med predlogi za izboljšanje izkušnje poroda so navedle zmanjšanje senzorne obremenitve, napovedovanje postopkov, omejevanje nepotrebnih dotikov, možnost prisotnosti podporne osebe ter bolj individualizirano obravnavo. Razprava in zaključek: Ugotovitve kažejo, da porodna in poporodna izkušnja žensk z motnjo avtističnega spektra ni odvisna le od medicinskega poteka poroda, temveč tudi od senzornega okolja, jasnosti podanih informacij, odnosa zdravstvenega osebja in možnosti individualnih prilagoditev. Senzorno prilagojena, predvidljiva in spoštljiva obravnava lahko prispeva k večjemu občutku varnosti in manjši obremenjenosti žensk. Pri tem je pomembno tudi sodelovanje različnih strok, kot sta babiška stroka in delovna terapija.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, delovna terapija, avtizem, porodna izkušnja, senzorna predelava, babištvo
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[K. Krenos]
Leto izida:2026
Št. strani:VIII, 43 str., [8] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-184845 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:615.851
COBISS.SI-ID:285029379 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:16.07.2026
Število ogledov:119
Število prenosov:45
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Experiences of childbirth among women with autism spectrum disorder : diploma work
Izvleček:
Introduction: Women with autism spectrum disorder may face various sensory, communication, physical and emotional challenges during the perinatal period. Childbirth and the postnatal period involve numerous unpredictable situations, intense bodily sensations and exposure to sensory stimuli in the healthcare environment, which may affect women’s sense of safety, control and ability to manage the situation. Purpose: The purpose of this diploma work is to explore the experiences of women with autism spectrum disorder and their perception of the sensory environment during childbirth and in the postnatal period, to examine their perception of bodily experiences, and to identify the challenges they face during this period. Methods: A qualitative study was conducted. Data were collected through four semi-structured interviews with adult women with a diagnosed autism spectrum disorder or suspected autism spectrum disorder who had given birth. The sample was purposive. The interviews were audio-recorded, transcribed verbatim and anonymised. The obtained data were analysed using qualitative content analysis. Results: The results are presented in four thematic sections: childbirth, the postnatal period, communication and the relationship with healthcare professionals, and suggestions for improving the childbirth experience. Participants often described the childbirth environment as sensory-intensive and overwhelming. They identified light, sounds, touch, medical procedures, sense of control, predictability, the presence of a partner and the communication style of healthcare professionals as important factors in the childbirth experience. In the postnatal period, they emphasised the importance of physical recovery, breastfeeding, coping with lack of sleep, infant crying and physical contact, as well as the need for gradual learning of newborn care. In relation to healthcare professionals, they highlighted clear communication, explanation of procedures, patience, respectful attitude and consideration of individual sensory needs as important. Suggestions for improving the childbirth experience included reducing sensory overload, announcing procedures in advance, limiting unnecessary touch, enabling the presence of a support person and providing more individualised care. Discussion and conclusion: The findings indicate that the childbirth and postnatal experiences of women with autism spectrum disorder are not determined only by the medical course of childbirth, but also by the sensory environment, clarity of the information provided, the attitude of healthcare professionals and the possibility of individual adaptations. Sensory-adapted, predictable and respectful care may contribute to a greater sense of safety and reduced burden among women. Interprofessional collaboration, including midwifery and occupational therapy, is also important in this context.

Ključne besede:diploma theses, occupational therapy, autism, childbirth experience, sensory processing, midwifery

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj