Podrobno

Loving lindens, logging spruces : arborism as an apparatus of arboreal inequality
ID Toplak, Cirila (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (503,77 KB)
MD5: D904925CC7239ECCE0A2D91B93A30353
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://www.fdv.uni-lj.si/revije/znanstvene-revije/teorija-in-praksa/iz-vsebine/teorija-in-praksa-2-2026 Povezava se odpre v novem oknu
Opis: Članek v reviji

Izvleček
The article introduces arborism as a conceptual framework for examining how economic, political and cultural practices create hierarchies among species of trees within forest systems. Like with speciesism in critical animal studies, arborism is theorised as a Foucauldian apparatus of power/knowledge that legitimises human-imposed arboreal hierarchies by making certain tree species/individual trees sacred, healing or national icons while others are left invisible or expendable. Drawing on the case of Slovenia’s venerated linden and heavily logged spruce, the article shows how arborism operates through economic logic, nationalist symbolism, heritage protection, and forestry policies. Comparative examples from several other countries reveal the way such hierarchies are reproduced in diverse ecological and cultural contexts. The concept of affective arborism is used to describe the emotional economies that attach value to trees via mourning, memory and awe. Integrating Indigenous ontologies and posthuman relational ethics, the author argues for a post-arborism ethics grounded in reciprocity and multispecies justice rather than charisma or utility.

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:arborism, forest governance, posthumanism, multispecies justice, ecological governmentality, sustainable forest management, economic aspects, forestry policy
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Geografsko pokritje:Slovenija;
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:09.07.2026
Leto izida:2026
Št. strani:Str. 327-348
Številčenje:Letn. 63, št. 2
PID:20.500.12556/RUL-184775 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630:141.31:316.75(497.4)
ISSN pri članku:0040-3598
DOI:10.51936/tip.63.2.327 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:284619011 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:15.07.2026
Število ogledov:84
Število prenosov:30
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
Skrajšan naslov:Teor. praksa
Založnik:Fakulteta za družbene vede
ISSN:0040-3598
COBISS.SI-ID:763652 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-NC 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo, vendar uporabniki ne rabijo upravljati materialnih avtorskih pravic na izpeljanih delih z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Ljubimo lipe, sekamo smreke
Izvleček:
Članek uvaja arborizem kot konceptualni okvir za preučevanje, kako ekonomske, politične in kulturne prakse ustvarjajo hierarhije med drevesnimi vrstami znotraj gozdnih sistemov. Arborizem, podobno kot specizem v kritičnih študijah živali, je teoretiziran kot foucaultovski dispozitiv oblasti in vednosti, ki upravičuje človeško vzpostavljene hierarhije med drevesnimi vrstami: nekatere drevesne vrste in posamezna drevesa povzdiguje v svete, zdravilne ali nacionalne ikone, druga drevesa pa dela nevidna ali nepotrebna. Članek na primeru čaščene lipe in ekonomsko izkoriščane smreke v Sloveniji analizira, kako arborizem deluje skozi ekonomsko logiko, nacionalistično simboliko, varstvo dediščine in gozdarske politike. Primerjalni primeri iz več drugih držav razkrivajo, kako se drevesne hierarhije reproducirajo v različnih ekoloških in kulturnih kontekstih. Koncept afektivnega arborizma opisuje čustvene razsežnosti, zaradi katerih ljudje vrednotijo drevesa skozi prizmo žalovanja, spominjanja in strahospoštovanja. Na osnovi staroselskih ontologij in posthumanističnega pojmovanja odnosnosti se avtorica v sklepu zavzame za postarboristično etiko, ki bo temeljila na recipročnosti in medvrstni pravičnosti, ne pa na karizmi ali koristnosti dreves.

Ključne besede:arborizem, gozdarstvo, posthumanizem, medvrstna pravičnost, ekološka vladnost, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, gospodarski vidik, gozdarska politika

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj