Podrobno

Povezanost med strategijami spoprijemanja s spletnim nasiljem in samospoštovanjem v obdobju poznega mladostništva
ID Gladek, Katarina (Avtor), ID Simonič, Barbara (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (876,93 KB)
MD5: 68B49F40CBEF8A55BF7625EC9DBFFC57

Izvleček
V sodobnem digitalnem okolju se mladostniki vse pogosteje soočajo s spletnim nasiljem, ki se pojavlja prek digitalnih naprav in vključuje žaljiva sporočila, širjenje škodljivih vsebin, prevzemanje identitete, grožnje ter druge oblike spletnega ustrahovanja, trpinčenja ali nadlegovanja. Zaradi hitrega širjenja vsebin, stalne dosegljivosti in težjega umika iz digitalnega okolja lahko pomembno vpliva na psihosocialno blagostanje mladostnikov. Odzivi nanj so povezani z obliko in pogostostjo nasilja ter načinom, kako posameznik situacijo razume in se z njo spoprijema. Strategije spoprijemanja so različne, od iskanja podpore bližnjih in institucionalne pomoči, uporabe tehničnih rešitev ter asertivnega vedenja do pasivnejših odzivov, kot sta nemoč in ignoriranje. Namen magistrskega dela je bil preučiti povezanost med strategijami spoprijemanja s spletnim nasiljem in samospoštovanjem pri mladostnikih v obdobju poznega mladostništva. V raziskavi je sodelovalo 134 udeležencev, starih od 18 do 24 let. Rezultati so pokazali, da večina udeležencev ni navedla izkušnje spletnega nasilja. Med strategijami spoprijemanja se je kot najpogosteje izražena pokazala podpora bližnjih, kar kaže, da mladostniki socialno oporo prepoznavajo kot pomemben vir pomoči. Pogosto izražene so bile tudi tehnične rešitve, kot so blokiranje povzročitelja, shranjevanje dokazov in varovanje zasebnosti. Ugotovljena je bila statistično značilna negativna povezanost med samospoštovanjem in nemočjo oziroma samoobtoževanjem, kar pomeni, da se mladostniki z nižjim samospoštovanjem pogosteje soočajo z občutki nemoči, negotovosti in samoobtoževanja. Pozitivna, vendar šibka povezanost se je pokazala med samospoštovanjem in asertivnim odzivanjem, medtem ko povezave med samospoštovanjem in drugimi strategijami spoprijemanja niso bile statistično značilne. Nepričakovano je bilo ugotovljeno, da so udeleženci z izkušnjo spletnega nasilja poročali o višjem samospoštovanju kot tisti, ki takšne izkušnje niso navedli. Tega ni mogoče razumeti kot dokaz, da spletno nasilje zvišuje samospoštovanje, temveč kot pokazatelj, da je odnos med spletnim nasiljem in samospoštovanjem kompleksen ter odvisen od številnih osebnih, socialnih in metodoloških dejavnikov.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:aktivno ignoriranje, asertivnost, maščevanje, nemoč, podpora bližnjih, samospoštovanje, spletno nasilje, strategije spoprijemanja, tehnične rešitve, zunanja institucionalna pomoč
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-184646 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.07.2026
Število ogledov:18
Število prenosov:5
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The correlation between coping strategies for cyberbullying and self-esteem in late adolescence
Izvleček:
In the digital environment, adolescents are increasingly exposed to cyberbullying, which occurs through digital devices and includes abusive messages, the dissemination of harmful content, identity theft or impersonation, threats, and other forms of online intimidation, harassment, or victimization. Due to the rapid spread of content, constant accessibility, and the difficulty of withdrawing from the digital environment, cyberbullying can have a significant impact on adolescents’ psychosocial well-being. Responses to cyberbullying are associated with the form and frequency of the abuse, as well as with the way individuals perceive and cope with the situation. Coping strategies vary and may include seeking support from significant others and institutional sources, using technical solutions, and responding assertively, as well as more passive reactions such as helplessness and ignoring the situation. The aim of this master’s thesis was to examine the correlation between coping strategies for cyberbullying and self-esteem among adolescents in late adolescence. The study included 134 participants aged between 18 and 24 years. The results showed that most participants did not report having experienced cyberbullying. Among the coping strategies examined, support from close others emerged as the most frequently endorsed strategy, indicating that adolescents perceive social support as an important source of assistance. Technical solutions, such as blocking the perpetrator, saving evidence, and protecting privacy, were also commonly reported. A statistically significant negative correlation was found between self-esteem and helplessness/self-blame, indicating that adolescents with lower self-esteem are more likely to experience feelings of helplessness, insecurity, and self-blame. A positive but weak correlation was observed between self-esteem and assertive responding, whereas no statistically significant relationships were found between self-esteem and the other coping strategies. Unexpectedly, participants who reported experiencing cyberbullying also reported higher levels of self-esteem than those who did not report such experiences. This finding should not be interpreted as evidence that cyberbullying increases self-esteem; rather, it suggests that the relationship between cyberbullying and self-esteem is complex and influenced by numerous personal, social, and methodological factors.

Ključne besede:active ignoring, assertiveness, coping strategies, cyberbullying, external institutional support, helplessness, revenge, self-esteem, support from close others, technical solutions

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj