Podrobno

Primerjava presejalnih programov za raka dojk v Evropi - sistematični pregled literature : diplomsko delo
ID Krličević, Hatidža (Avtor), ID Smajlović, Armela (Avtor), ID Alukić, Erna (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Dolenc, Laura (Komentor), ID Medič, Mojca (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (900,00 KB)
MD5: 7F341A3FD187DED7421990FC7749AEB5

Izvleček
Uvod: Rak dojke je najpogostejši maligni tumor in eden vodilnih vzrokov prezgodnje smrti med ženskami po svetu. Pojavlja se v vseh državah in starostnih skupinah. V 157 od 185 držav ostaja najpogostejša maligna bolezen pri ženskah. Mamografija je trenutno najučinkovitejša diagnostična in presejalna metoda za zgodnje odkrivanje raka dojk. Namen: Namen diplomskega dela je bil izvesti sistematični pregled literature o presejalnih programih za odkrivanje raka dojk v evropskih državah. Osredotočili smo se na leto uvedbe programa, starostni razpon, interval presejanja in stopnjo udeležbe v presejalnem programu. Metode dela: V diplomski nalogi smo uporabili metodo sistematičnega pregleda literature in kvalitativno analizo podatkov. Iskanje strokovnih in znanstvenih člankov je potekalo od 9. 12. 2025 do 20. 1. 2026 z uporabo vključitvenih in izključitvenih dejavnikov v podatkovnih bazah PubMed, PubMed Central, ScienceDirect in COBISS. Rezultati: Po pregledu omenjenih podatkovnih baz smo skupaj zbrali 3118 zadetkov, od tega smo v sistematični pregled vključili 14 relevantnih člankov. Zgledovali smo se po modelu PRISMA, s katerim smo jasno prikazali korake, ki so privedli do končne izbire člankov v diplomskem delu. Študije so bile izvedene v različnih evropskih državah. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da večina evropskih držav deluje v skladu z evropskimi smernicami, ki priporočajo presejanje žensk, starih 50–69 let, v dvoletnih intervalih in z udeležbo nad 70 %. Kljub temu obstajajo pomembne razlike v izvajanju programa, predvsem pri razširitvi zgornje in spodnje starostne meje. Najbolj izrazite razlike so bile ugotovljene pri pokritosti programa, ki velja za enega ključnih kazalnikov učinkovitosti presejalnega programa. Rezultati kažejo, da visoka udeležba v programu bistveno vpliva na zmanjšanje umrljivosti zaradi raka dojk. Glavna omejitev je bila, da so članki, ki so obravnavali zahtevano raziskovalno tematiko, tudi iz starejših obdobij, kar lahko predstavlja težavo, saj imajo nekatere države danes morda drugačne ali novejše smernice, kar je mogoče raziskovati. Naša raziskava tako prispeva k boljšemu razumevanju pomembnosti presejanja in sledenju evropskim priporočilom za doseganje zmanjšanja umrljivosti.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, radiološka tehnologija, mamografija, presejanje, Evropa, priporočila, primerjava, rak dojke
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[H. Krličević : A. Smajlović]
Leto izida:2026
Št. strani:X, 40 str.
PID:20.500.12556/RUL-184631 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616-07
COBISS.SI-ID:284778755 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.07.2026
Število ogledov:169
Število prenosov:79
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Comparison of the DORA screening program with other European programs - a systematic literature review : diploma work
Izvleček:
Introduction: Breast cancer is the most common malignant tumor and one of the leading causes of premature death among women worldwide. It occurs in all countries and age groups. It remains the most common malignant disease in women in 157 out of 185 countries. Mammography is currently the most effective diagnostic and screening method for the early detection of breast cancer. Purpose: The purpose of this thesis was to conduct a systematic review of the literature on screening programmes for breast cancer detection in European countries. We focused on the year of programme introduction, age range, screening interval and level of participation in the screening programme. Methods: In this thesis, we used the method of systematic literature review and qualitative data analysis. The search for scientific and professional articles was conducted from 9 December 2025 to 20 January 2026 using inclusion and exclusion criteria in the PubMed, PubMed Central, ScienceDirect and COBISS databases. Results: After reviewing the mentioned databases, we collected a total of 3118 hits, of which 14 relevant articles were included in the systematic review. We followed the PRISMA model, which clearly illustrated the steps that led to the final selection of articles in the thesis. The studies were conducted in different European countries. Discussion and conclusion: We found that most European countries operate in accordance with European guidelines, which recommend screening women aged 50–69 years at two-year intervals and with a participation rate of over 70%. However, there were significant differences in the implementation of the programme, especially in expanding the upper and lower age limits. The most pronounced differences were found in the coverage of the program, which is considered one of the key indicators of the effectiveness of the screening programme. The results show that high participation in the programme significantly affects the reduction of breast cancer mortality. The main limitation was that the articles adressing the research topic are also from older periods, which can be a problem, as some countries may have different or newer guidelines today, which can be researched. Our research thus contributes to a better understanding of the importance of screening and following European recommendations to achieve mortality reduction.

Ključne besede:diploma theses, radiologic technology, mammography, screening, Europe, recommendations, comparison, breast cancer

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj