Podrobno

Stališča psihoterapevtov do uporabe umetne inteligence v terapevtski praksi : magistrsko delo
ID Gabrijelčič, Eva (Avtor), ID Poljak Lukek, Saša (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,56 MB)
MD5: EE9553CFD89F397DDD9F1DCEE64CAC5E

Izvleček
Magistrsko delo obravnava stališča psihoterapevtov do uporabe umetne inteligence v terapevtski praksi. Namen raziskave je bil preučiti pogostost uporabe umetne inteligence med psihoterapevti, njihovo zaznano kompetentnost za uporabo tehnologije, odnos do umetne inteligence ter etične dileme in priložnosti, povezane z njeno uporabo v psihoterapiji. Teoretični del razlaga uporabo umetne inteligence na področju psihoterapije, pri čemer se osredotoča na pogovorno umetno inteligenco, digitalne terapevtske aplikacije, analizo govora, prepoznavanje čustev in digitalno fenotipiziranje. Obravnavani so tudi vplivi umetne inteligence na terapevtski odnos, digitalne kompetence psihoterapevtov in etični vidiki uporabe UI, kot so varstvo podatkov, algoritmična pristranskost in odgovornost pri uporabi tehnologije. Empirični del temelji na kombinirani uporabi kvantitativnega in kvalitativnega raziskovalnega pristopa. Kvantitativni del je bil izveden s spletnim vprašalnikom (N = 226), kvalitativni del pa z metodo fokusne skupine slovenskih psihoterapevtov (N = 7). Rezultati raziskave kažejo razkorak med relativno nizko pogostostjo uporabe umetne inteligence in zaznano potrebo po kompetencah za njeno uporabo. Psihoterapevti umetno inteligenco večinoma dojemajo kot podporno orodje, ne pa kot nadomestilo terapevtskega odnosa, ki ostaja osrednji element psihoterapevtskega procesa. Udeleženci hkrati prepoznavajo potencial UI za izboljšanje dostopnosti podpore na področju duševnega zdravja, predlagajo pa previdnost pri etičnih vprašanjih, varnosti podatkov, zanesljivosti sistemov in vplivu tehnologije na pristnost medosebnega odnosa. Ugotovitve raziskave poudarjajo potrebo po dodatnem izobraževanju psihoterapevtov na področju digitalnih kompetenc, razvoju etičnih smernic ter nadaljnjem raziskovanju učinkov umetne inteligence v psihoterapevtski praksi.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:umetna inteligenca, psihoterapija, terapevtski odnos, digitalne kompetence, etika, duševno zdravje, klepetalni roboti
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana ; Maribor
Založnik:[E. Gabrijelčič]
Leto izida:2026
Št. strani:X, 131, IV str.
PID:20.500.12556/RUL-184523 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.964:004.89(043.2)
COBISS.SI-ID:284335363 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:09.07.2026
Število ogledov:62
Število prenosov:11
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Psychotherapists' attitudes toward the use of artificial intelligence in therapeutic practice
Izvleček:
This master’s thesis examines psychotherapists’ attitudes toward the use of artificial intelligence in therapeutic practice. The aim of the study was to investigate the frequency of artificial intelligence use among psychotherapists, their perceived competence in using the technology, their attitudes toward artificial intelligence, and the ethical dilemmas and opportunities associated with its use in psychotherapy. The theoretical part explains the use of artificial intelligence in the field of psychotherapy, focusing on conversational artificial intelligence, digital therapeutic applications, speech analysis, emotion recognition, and digital phenotyping. It also addresses the impact of artificial intelligence on the therapeutic relationship, psychotherapists’ digital competencies, and ethical aspects of AI use, such as data protection, algorithmic bias, and responsibility in the use of technology. The empirical part is based on a combined use of quantitative and qualitative research approaches. The quantitative part was conducted using an online questionnaire (N = 226), while the qualitative part was carried out through a focus group method involving Slovenian psychotherapists (N = 7). The results indicate a gap between the relatively low frequency of artificial intelligence use and the perceived need for competencies related to its application. Psychotherapists generally perceive artificial intelligence as a supportive tool rather than a replacement for the therapeutic relationship, which remains a central element of the psychotherapeutic process. At the same time, participants recognize the potential of AI to improve the accessibility of mental health support, while expressing caution regarding ethical issues, data security, system reliability, and the impact of technology on the authenticity of interpersonal relationships. The findings emphasize the need for additional education and training of psychotherapists in the field of digital competencies, the development of ethical guidelines, and further research into the effects of artificial intelligence in psychotherapeutic practice.

Ključne besede:artificial intelligence, psychotherapy, therapeutic relationship, digital competencies, ethics, mental health, chatbots

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj