Podrobno

Čustveno-vedenjsko delovanje in zaznana kakovost življenja po zdravljenju z zunajtelesno membransko oksigenacijo v otroštvu : magistrsko delo
ID Leskovar, Nika (Avtor), ID Fekonja, Urška (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Klemenčič, Simona (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,44 MB)
MD5: F4A56DA8B89DFBCC84EE15B9487883B8

Izvleček
Zunajtelesna membranska oksigenacija (ZTMO) je invazivna metoda zdravljenja kritično bolnih, ki pomembno povečuje preživetje, vendar prinaša tveganja za dolgoročne razvojne zaplete. Namen magistrskega dela je bil prvič v slovenskem prostoru preučiti čustveno-vedenjsko delovanje in zaznano kakovost življenja posameznikov, ki so bili v otroštvu zdravljeni z ZTMO. V raziskavi je sodelovalo 22 preživelih, starih od 2 do 31 let. Uporabili smo kombiniran raziskovalni pristop, ki je vključeval tako kvantitativno kot kvalitativno oceno čustvenega-vedenjskih težav in kvalitete življenja oseb zdravljenih z ZTOM v otroštvu. Uporabili smo standardizirane vprašalnike sistema ASEBA, vprašalnika PHQ-9 in GAD-7 za oceno depresivnosti in anksioznosti pri odraslih ter vprašalnika PedsQL in WHOQOL-BREF za oceno kakovosti življenja. Pri odraslih udeležencih smo izvedli tudi polstrukturirane intervjuje za poglobljen vpogled v njihovo doživljanje. Rezultati kažejo, da se čustveno-vedenjsko delovanje večine udeležencev giblje v okviru normativnih vrednosti, pri čemer so pri posameznikih prisotna individualna odstopanja. Kot relativno pogostejše se kažejo težave ponotranjenja, medtem ko težave pozunanjenja niso izrazite. Zaznana kakovost življenja je v vseh razvojnih obdobjih razmeroma visoka, kar kvalitativni izsledki pojasnjujejo z uspešnimi adaptacijskimi procesi, uporabo adaptivnih strategij spoprijemanja in pomenom socialne opore. Skladnost med ocenami različnih ocenjevalcev se je izkazala kot nizka do zmerna, kar poudarja pomen večperspektivnega pristopa pri ocenjevanju psihosocialnega funkcioniranja preživelih. Raziskava potrjuje, da izkušnja ZTMO predstavlja dejavnik tveganja za specifične ranljivosti, vendar ne določa enoznačno slabšega funkcioniranja. Magistrsko delo poudarja pomen dolgoročnega, interdisciplinarnega spremljanja posameznikov po ZTMO, ki poleg telesnih vidikov vključuje tudi sistematično ocenjevanje psihosocialnega delovanja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:zunajtelesna membranska oksigenacija, dolgoročni izidi, čustveno-vedenjsko delovanje, anksioznost, depresivnost, kakovost življenja
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[N. Leskovar]
Leto izida:2026
Št. strani:68 str.
PID:20.500.12556/RUL-184464 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.922:616(043.2)
COBISS.SI-ID:286206723 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:08.07.2026
Število ogledov:196
Število prenosov:92
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Emotional-social functioning and perceived quality of life after treatment with extracorporeal membrane oxygenation in childhood
Izvleček:
Extracorporeal membrane oxygenation (ECMO) is an invasive treatment for critically ill patients that significantly increases survival but carries risks for long-term developmental complications. The aim of this study was to examine the emotional-behavioral functioning and perceived quality of life of individuals treated with ECMO in childhood, representing the first such study in Slovenia. The study included 22 survivors aged 2 to 31 years. A mixed-methods approach was used, combining standardized ASEBA questionnaires, the PHQ-9 and GAD-7 for assessing depressive and anxiety symptoms in adults, and the PedsQL and WHOQOL-BREF for assessing quality of life. In addition, semi-structured interviews were conducted with adult participants to obtain a deeper understanding of their experiences. The results indicate that the emotional-behavioral functioning of most participants falls within the normative range, although individual deviations were observed. Internalizing problems emerged as relatively more frequent, whereas externalizing problems were not pronounced. Perceived quality of life was relatively high across all developmental stages, which the qualitative findings attribute to successful adaptation processes, the use of adaptive coping strategies, and the importance of social support. Agreement between different informants was low to moderate, highlighting the importance of a multi-informant approach in the assessment of psychosocial functioning in survivors.The findings suggest that the experience of ECMO represents a risk factor for specific vulnerabilities, but does not necessarily imply poorer overall functioning. The study highlights the importance of long-term, interdisciplinary monitoring of individuals after ECMO, which should include systematic assessment of psychosocial functioning alongside physical health aspects.

Ključne besede:extracorporeal membrane oxygenation, long-term outcomes, emotional-social functioning, anxiety, depression, quality of life

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj