Podrobno

Pozne endokrinološke in presnovne posledice zdravljenja možganskih tumorjev pri otrocih
ID Jazbinšek, Sončka (Avtor), ID Kotnik, Primož (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,96 MB)
MD5: 2DF818787CA550A78093A92465DEE704

Izvleček
Uvod. Osebe po zdravljenju možganskega tumorja v otroštvu imajo povečano tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, ki pomembno pripomorejo k zgodnejši umrljivosti. Povečano tveganje je posledica primarne bolezni in/ali njenega zdravljenja. V doktorskem delu so orisani vzroki endokrinih in presnovnih motenj, ki se lahko pojavijo kot posledica zdravljenja možganskega tumorja v otroštvu. Opisana je pojavnost zapletov v naši kohorti bolnikov ter primerjava glede na lokacijo tumorja in način zdravljenja. Za oceno srčno-žilnega zdravja v izbrani populaciji smo izbrali znani neinvazivni biološki označevalec za oceno ateroskleroze, debelino intime-medije karotidne arterije (cIMT). Slednja je bila določena s polavtomatsko radiofrekvenčno ultrazvočno metodo meritve cIMT, ki je primerna za uporabo pri kliničnem delu za specialiste neradioloških in nekardioloških ved. Kot drugi označevalec za oceno srčno-žilnega zdravja smo dodatno pri delu populacije določali variabilnost glikemije s 14-dnevno meritvijo glukoze v medceličnini. Kljub vse večjemu prepoznavanju dovzetnosti za nastanek presnovnih motenj v populaciji preživelih po zdravljenju možganskih tumorjev v otroštvu, ostajajo v razumevanju njihove pogostosti, mehanizmov in poteka pomembne vrzeli. Natančnejša opredelitev presnovnih izidov in srčno-žilnega zdravja je ključna za oblikovanje učinkovitih strategij spremljanja, zgodnjega odkrivanja in ciljnega preprečevanja zapletov ter tako preprečitev zgodnejše umrljivosti opisane populacije. Podatki o cIMT so na voljo le za manjše skupine otrok, preživelih po zdravljenju različnih vrst tumorjev v otroštvu. Podatkov o variabilnosti glikemije v tej populaciji ni. Cilji. Opredelitev pogostosti endokrinoloških in presnovnih motenj po zaključenem onkološkem zdravljenju možganskega tumorja v otroštvu. Opredelitev srčno-žilne ogroženosti po zaključenem onkološkem zdravljenju možganskega tumorja v otroštvu z meritvijo debeline intime-medije karotidne arterije in z variabilnostjo glikemije. Dodaten cilj je bil opredelitev povezav med preučevanimi zapleti ter vrsto tumorja, lokacijo tumorja in načinom zdravljenja. Metode in preiskovanci. V študijo so bile vključene osebe z diagnosticiranim možganskim tumorjem v starosti do vključno 18. leta starosti na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana med leti 2008 in 2018. Vključene so bile osebe, pri katerih je od zaključka onkološkega zdravljenja minilo vsaj 5 let. Demografski podatki, lokacija tumorja, histološki izvid, načini zdravljenja (kirurški poseg, obsevanje, kemoterapija) in uporaba zdravil so bili zbrani iz medicinske dokumentacije. Preiskovance smo povabili v ambulanto na podroben pregled za opredelitev prisotnosti presnovnih motenj. Opravljene so bile antropometrične meritve, meritve krvnega tlaka, odvzem krvi na tešče za določitev delovanja endokrinih osi in določitev presnovnih parametrov. Telesno sestavo smo določili z dvoenergijsko rentgensko absorbciometrijo (Hologic). CIMT je bila izmerjena z radiofrekvenčnim ultrazvočnim sistemom (RF-quality intima-media thickness, Esaote), pridobljene vrednosti so bile primerjane z normativnimi vrednostmi pri zdravi populaciji. Za opredelitev variabilnosti glikemije je bila opravljena vsaj 10-dnevna neprekinjena meritev glukoze v medceličnini z merilcem Freestyle Libre 2 (Abbott Diabetes Care). Za primerjavo preučevanih spremenljivk so bile izračunane vrednosti standardnega odklona (SD). Statistična analiza je bila narejena z uporabo programa R project software ter programa Orange. Hipoteze. Pogostost endokrinoloških zapletov po zaključenem onkološkem zdravljenju možganskega tumorja v otroštvu v preučevani nacionalni kohorti je podobna opisom v literaturi. Pogostost presnovnih motenj po zaključenem onkološkem zdravljenju možganskega tumorja v otroštvu v preučevani nacionalni kohorti je višja, kot v splošni zdravi populaciji in je odvisna od vrste tumorja, lokacije tumorja in načina zdravljenja. Debelina intime-medije karotidne arterije pri posameznikih po zaključenem onkološkem zdravljenju možganskega tumorja v otroštvu je večja v primerjavi z zdravo populacijo. Variabilnost glikemije pri presnovno ogroženih posameznikih po zdravljenju možganskega tumorja v otroštvu je višja in odvisna od vrste tumorja, lokacije tumorja in načina zdravljenja. Rezultati. V študijo je bilo vključenih 94 preiskovancev (povprečna starost 14,9 ± 5,5 let, povprečen čas sledenja 8,1 ± 3,0 let, 48 oseb moškega spola). Večina je imela primarni tumor v zadnji možganski kotanji (45), sledili so tumorji suprantentorialno (37) in v supraselarni regiji (12). Ob zadnjem pregledu je bil motnja hormonske osi opredeljena pri 23% kohorte, najpogosteje hiposomatotropizem. Disfunkcija hormonskih osi je bila pogosteje prisotna pri preživelih s tumorjem v supraselarnem področju, ob prisotnosti hidrocefalusa in pri tistih, ki so bili obsevani. Pri preživelih je bil ob zadnjem pregledu ugotovljen pomemben upad v SD telesne višine v primerjavi s SD telesne višine ob pričetku zdravljenja. Upad je bil izrazitejši pri tistih, ki so bili deležni kraniospinalnega obsevanja. Z analizo telesne sestave (glede na odstotek maščobne mase v telesu) je bila debelost opredeljena pri 46% preiskovancev. Dislipidemija je bila prisotna pri 54%. Hipertenzije v preučevani kohorti nismo beležili. Sladkorna bolezen tipa 2 je bila opredeljena pri dveh preiskovancih. CIMT nad 95. percentilom za starost in spol je bila izmerjena pri 21 od 81 (26 %) pacientov; pogosteje med preživelimi s tumorjem v supraselarni regiji, z višjim SD ITM ter pri tistih, ki so bili v sklopu zdravljenja obsevani. Razlik v označevalcih variabilnosti glukoze med določenimi podskupinami (glede na lokacijo, tip tumorja ali prisotnost endokrinih, presnovnih motenj) nismo opredelili. Pri štirih posameznikih po zdravljenju meduloblastoma smo opredelili disglikemijo (z deležem časa ravni glukoze nad ciljnim območjem, ≥ 10 mmol/L). Zaključki. Pojavnost endokrinih in presnovnih motenj v populaciji preživelih oseb po zdravljenju možganskega tumorja v otroštvu je visoka, zlasti pri tistih s tumorjem supraselarno. Pri preživelih osebah, zdravljenih zaradi možganskega tumorja druge lokacije, je prisotnost presnovnih motenj višja kot v splošni populaciji. Določitev SD ITM podceni pogostost debelosti v tej populaciji, zato je za realno oceno nujna analiza sestave telesa. Povečano zgodnje srčno-žilno tveganje, določeno z meritvijo cIMT, je bilo odkrito pri več kot četrtini preživelih oseb po zdravljenju možganskega tumorja v otroštvu v prvem desetletju po zaključku onkološkega zdravljenja. Kot dejavniki, povezani s povišano cIMT, so bili opredeljeni višji SD ITM, obsevalno zdravljenje in lokacija tumorja v supraselarnem področju.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Možganski tumorji v otroštvu, pozni učinki onkološkega zdravljenja, endokrine motnje, presnovne motnje, srčno-žilna ogroženost, debelina intime-medije karotidne arterije, variabilnost glikemije
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:MF - Medicinska fakulteta
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-184455 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:08.07.2026
Število ogledov:208
Število prenosov:66
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Late endocrine and metabolic consequences of primary brain tumors treatment in children
Izvleček:
Introduction. Childhood brain tumors survivors are at increased risk of developing cardiovascular disease, which contributes substantially to premature mortality. This increased risk arises from the primary disease itself and/or from its treatment. This doctoral thesis outlines the underlying causes of endocrine and metabolic disorders that may develop following treatment for a childhood brain tumor. It describes the incidence of these complications in our patient cohort, based on tumor location and treatment modality. To assess cardiovascular health in the selected population, we used carotid intima-media thickness (cIMT), a well-established non-invasive biological marker of atherosclerosis. CIMT was measured using a semi-automated radiofrequency ultrasound method suitable for clinical practice among specialists outside the fields of radiology and cardiology. As an additional marker of cardiovascular health, glycemic variability was assessed in a subgroup of the population by continous interstitial glucose monitoring. Despite increasing recognition of the susceptibility to metabolic disorders among survivors of childhood brain tumors, important gaps remain in understanding their prevalence, underlying mechanisms, and clinical course. A more precise characterization of metabolic outcomes and cardiovascular health is essential for the development of effective follow-up strategies, early detection, and targeted prevention of complications, thereby helping to reduce premature mortality in this population. Data on cIMT are currently available only for small groups of survivors of various childhood tumors, and no data on glycemic variability in this population have yet been reported. Objectives. To determine the frequency of endocrine and metabolic disorders following completion of oncological treatment for childhood brain tumors. To assess cardiovascular risk after completion of oncological treatment for childhood brain tumors by measuring carotid intima-media thickness and glycemic variability. An additional objective was to investigate the associations between the studied complications and tumor type, tumor location, and treatment modality. Methods and participants. The study included individuals diagnosed with a brain tumor at or before 18 years of age at the University Children’s Hospital, University Medical Centre Ljubljana, between 2008 and 2018. Demographic data, tumor location, histological findings, treatment modalities (surgery, radiotherapy, chemotherapy), and medication use were collected from medical records. Participants were invited for a comprehensive outpatient evaluation to determine the presence of metabolic disorders. Anthropometric measurements, blood pressure measurements, and fasting blood sampling for the assessment of endocrine axes and metabolic parameters were performed. Body composition was assessed by dual-energy X-ray absorptiometry (Hologic). CIMT was measured using a radiofrequency ultrasound system (RF-quality intima-media thickness, Esaote), and the obtained values were compared with normative values from a healthy population. Glycemic variability was assessed by at least 10 days of continuous interstitial glucose monitoring using the Freestyle Libre 2 system (Abbott Diabetes Care). Standard deviation scores (SDs) were calculated for comparison of the studied variables. Statistical analyses were performed using R project software and Orange. Hypotheses. The frequency of endocrine complications after completion of oncological treatment for childhood brain tumors in the studied national cohort is similar to that reported in the literature. The frequency of metabolic disorders after completion of oncological treatment for childhood brain tumors in the studied national cohort is higher than in the general healthy population and depends on tumor type, tumor location, and treatment modality. Carotid intima-media thickness in childhood brain tumor survivors is increased compared to the healthy population. Glycemic variability in metabolically at-risk individuals is higher and depends on tumor type, tumor location, and treatment modality. Results. The study included 94 participants (mean age 14.9 ± 5.5 years, mean follow-up 8.1 ± 3.0 years, 48 males). Most participants had a primary tumor located in the posterior fossa (45), followed by supratentorial tumors (37) and tumors in the suprasellar region (12). At the most recent evaluation, a disorder of at least one hormonal axis was identified in 23% of the cohort, most commonly growth hormone deficiency. Endocrine axis dysfunction was more frequent among survivors with tumors in the suprasellar region, in those with hydrocephalus, and in those who had received radiotherapy. At the last follow-up, survivors showed a significant decline in height SD compared with height SD at the start of treatment. This decline was more pronounced in those who had undergone craniospinal irradiation. Body composition analysis, based on percentage body fat, identified obesity in 46% of participants. Dyslipidemia was present in 54%. No hypertension was recorded in the studied cohort. Type 2 diabetes was identified in two participants. CIMT above the 95th percentile for age and sex was measured in 21 of 81 patients (26%) and was more frequent among survivors with tumors in the suprasellar region, in those with higher BMI SD, and in those who had received radiotherapy as part of their treatment. No differences in glycemic variability markers were identified between specific subgroups defined by tumor location and tumor type or presence of endocrine or metabolic disorders. In four individuals treated for medulloblastoma, dysglycemia was identified, with a proportion of time above the target glucose range of ≥10 mmol/L. Conclusions. The incidence of endocrine and metabolic disorders among survivors of childhood brain tumor treatment is high, particularly in those with suprasellar tumors. Among survivors treated for brain tumors in other locations, the prevalence of metabolic disorders is higher than in the general population. BMI SD underestimates the frequency of obesity in this population; therefore, body composition analysis is necessary for an accurate assessment. Increased early cardiovascular risk, determined by cIMT measurement, was detected in more than one quarter of survivors of childhood brain tumor treatment within the first decade after completion of oncological therapy. Higher SD BMI, radiation therapy, and tumor location in the suprasellar region were identified as factors associated with elevated cIMT.

Ključne besede:Childhood brain tumors, late effects of oncological treatment, endocrine disorders, metabolic disorders, cardiovascular risk, carotid intima-media thickness, glycemic variability, childhood cancer survivors

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj