Podrobno

Molk organa kot fikcija izdane ugodne odločbe : (magistrsko diplomsko delo)
ID Andrejka, Tilen (Avtor), ID Žuber, Bruna (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,23 MB)
MD5: B895E909269FA083FF4A0AFDD2BC4075

Izvleček
Pri institutu molka organa gre za situacijo, kjer upravni organ zaradi različnih razlogov o strankinem zahtevku ne odloči v predpisanem roku. Posledično se šteje, da je zahtevek zavrnjen (negativna fikcija), ali pa da mu je ugodeno (pozitivna fikcija). Najpogostejši razlog za molk so sistemske težave pri izvajanju upravnega postopka, pogosto pa tudi pomanjkanje znanja, izkušenj ali časa pri odločanju. Sistem pozitivne fikcije pri molku organa je manj uveljavljen zlasti zaradi tveganj, ki jih prinaša za pravno varnost in javni interes, po drugi strani pa organe sili k hitrejšemu odločanju in izboljšuje pravni položaj strank, ki tako niso kaznovane zaradi neaktivnosti organa. Zaradi tega je pozitivna fikcija manj primerna na področjih s poudarjenim javnim interesom (poseganje v javni red, javno varnost, človekove pravice) in veliko diskrecijo upravnega organa. Uporaba bi bila smiselna pri odločanju o dovoljenjih, kakor predvideva tudi pravo EU. Bistveno je, da bi upravni organ stranko ob vložitvi vloge obvestil o možnosti pozitivne fikcije, kasneje pa bi bilo potrebno izdati potrdilo, da je prišlo do molka organa, zahtevek pa se posledično šteje za dokončno odločbo. Takšno fiktivno odločbo bi bilo možno izpodbijati na enak način kot običajno, prilagoditi pa bi bilo potrebno pritožbeni rok, da bi se s fikcijo lahko seznanile tudi tretje osebe. Do molka lahko pride tudi ob odločanju druge stopnje, v primeru pozitivne fikcije bi bilo posledično ob molku ugodeno vsem pritožbam, kar prav tako prinaša določena tveganja. Enako velja za odločanje v upravnem sporu, kjer bi moralo Upravno sodišče odločati na enak način, kot v primeru rednih aktov. V slovenskem pravnem redu je pozitivna fikcija že prisotna v določeni področni zakonodaji, veliko izkušenj pa imajo tudi tuje jurisdikcije. Zaradi previdnosti pravnega reda se zdi bolj smiselna možnost, da pravna fikcija še naprej ostane omejen del področne zakonodaje in ne splošno pravilo upravnega postopka.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:molk organa, fikcija ugodilne odločbe, fikcija zavrnitve, javni interes, pravna varnost, rok za izdajo odločbe, pritožba zaradi molka organa, upravni postopek, upravni spor
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:T. Andrejka
Leto izida:2026
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (VI, 41 str.))
PID:20.500.12556/RUL-184424 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:342.9(043.2)
COBISS.SI-ID:284707587 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:07.07.2026
Število ogledov:243
Število prenosov:127
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Administrative silence as a legal fiction of a favourable decision
Izvleček:
Institute of administrative silence refers to a situation where an administrative body fails to decide on a party’s request within the prescribed time limit. In such cases, the request is deemed either rejected (negative fiction) or granted (positive fiction). The most common causes of silence are systemic problems in the performance of the administrative procedure, as well as lack of knowledge, experience, or time. Positive fiction in administrative silence is less established due to risks it poses to legal certainty and the public interest. On the other hand, it encourages faster decision-making and improves the legal position of parties, who are thus not penalized due to the authority’s inaction. For this reasons, positive fiction is less appropriate, particularly in areas involving significant public interest (interference with public order, safety, or human rights), and where authorities exercise broad discretion. However, it may be appropriate in permit procedures, as also recognised in EU law. It is essential that the administrative authority inform the party of the possibility of positive fiction upon submission of the application; subsequently, a certificate would need to be issued confirming the authority’s silence, thereby giving the request the effect of a final decision. Silence may also occur during second-instance adjudication; in the case of positive fiction, all appeals would consequently be granted upon silence, which also entails certain risks. The same applies to adjudication in administrative disputes, where the Administrative Court would have to decide in the same manner as in the case of ordinary acts. In Slovenia, positive fiction already exists in certain sectoral laws, and comparative practice shows broader use. Given the precautionary nature of the legal system, it seems more sensible for positive fiction to remain a limited part of sectoral legislation rather than a general rule of administrative procedure.

Ključne besede:administrative silence, fiction of a favourable decision, fiction of rejection, public interest, legal certainty, deadline for issuing a decision, appeal due to administrative silence, administrative procedure, administrative dispute

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj