Podrobno

Ali je potrebna sprememba pravila velikosti smučarske skakalnice – še zlasti z vidika varnosti smučark skakalk pri doskoku v telemark?
ID Jošt, Bojan (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (536,88 KB)
MD5: 8030793FFFD3A8BC078F85CD0AB873E7
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://journals.uni-lj.si/sport/article/view/22354 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Na vzorcu najboljših smučark skakalk, ki so nastopile na večini tekmovanj za svetovni pokal v smučarskih skokih v sezoni 2024/2025, je bilo mogoče ugotoviti, da se približno 10 odstotkov vseh skokov izvede v kategoriji dolgih skokov. To so dolžine skokov, ki presegajo 95 odstotkov velikosti točke skakalnice (HS). Približno dve tretjini dolgih skokov se je končalo z doskokom v telemark. Število ekstremno dolgih skokov prek točke velikosti skakalnice HS je bilo majhno in je obsegalo približno 1,5 odstotka vseh izvedenih skokov. Samo dve tekmovalki sta bili pri ekstremni dolžini skokov sposobni izvesti doskok v telemark. Večino doskokov v telemark je opravila zmagovalka svetovnega pokala Nika Prevc. Tudi ona je imela pri nekaterih najdaljših rekordnih skokih težave pri doskoku. Smučarke skakalke imajo kratko tekmovalno zgodovino in so po tekmovalni uspešnosti precej bolj heterogene kot smučarji skakalci. Na splošno se kakovostna raven skakalk zvišuje tako kvantitativno kot tudi kvalitativno. Še vedno je delež skakalk, ki lahko dosegajo ekstremno dolge skoke, majhen. Vsak ekstremno dolg skok je za peščico najboljših tekmovalk še vedno precej nevaren. To se je pokazalo pri mladi vrhunski norveški tekmovalki Thei Minyan Bjoerseth, ki je na manjši skakalnici HS 94 na Ljubnem 15. februarja 2025 padla pri ekstremno dolgem skoku 94 metrov. Pri padcu si je hudo poškodovala kolenske in komolčne vezi. Vodstvo tekmovanja in njen osebni trener bi lahko pred njenim skokom znižala zaletno mesto in s tem verjetno preprečila padec. Tega niso storili in posledice so za mlado tekmovalko hude. Več bi lahko pri varnosti ženskih smučarskih skokov storila Mednarodna smučarska zveza FIS, če bi spremenila pravilo, ki določa velikost skakalnice HS. Točko velikosti skakalnice bi lahko določila pri točki 95 odstotkov sedanje velikosti skakalnice HS. Dolžine skokov do točke 95 odstotkov HS omogočajo vsem tekmovalkam varen in uspešen doskok v telemark.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:šport, smučarski skoki, dolgi skoki, doskok, varnost, padci
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FŠ - Fakulteta za šport
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2025
Št. strani:Str. 175-185
Številčenje:Letn. 73, št. 1/2
PID:20.500.12556/RUL-184402 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:796.925
ISSN pri članku:3024-0603
DOI:10.52165/sport.73.1-2.175-185 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:249172483 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:06.07.2026
Število ogledov:84
Število prenosov:50
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Šport
Skrajšan naslov:Šport
Založnik:Založba Univerze v Ljubljani
ISSN:3024-0603
COBISS.SI-ID:241824003 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Is there a need to change the ski jump hill size rule for safe telemark landings?
Izvleček:
Using a sample of the top female ski jumpers competing in most of the 2024/2025 Ski Jumping World Cup events, it was found that approximately 10% of all jumps were classified as long jumps. These were defined as jumps exceeding 95% of the hill size (HS) point. About two thirds of the long jumps ended with a telemark landing. The number of extremely long jumps beyond the HS point was low, accounting for about 1.5% of all jumps performed. Only two athletes were able to perform a telemark landing at such extreme distances. Most telemark landings were performed by the overall World Cup winner, Nika Prevc. Even she struggled to land safely on some of her longest, record-breaking jumps. Female ski jumpers have a short competition history and are much more heterogeneous in terms of competition performance than their male counterparts. Nevertheless, both the quantity and quality of top female ski jumpers are steadily increasing. Despite this progress, the proportion of female athletes capable of performing extremely long jumps remains low. Any extremely long jump is still quite dangerous for a handful of the best competitors. This was evident in the case of the young Norwegian elite jumper, Thea Minyan Bjoerseth, who fell during an extremely long jump of 94 metres on the HS94 hill in Ljubno on 15 February 2025. She suffered serious ligament injuries in her knees and elbows. The competition management and her personal coach could have lowered the start gate before her jump, which might have prevented the fall. They failed to do so, and the consequences for the young athlete were serious. The FIS could have done more to improve the safety of women‘s ski jumping by changing the rule that determines the HS point. The FIS could set the HS point at 95% of the current hill size. Jump lengths up to the 95% of the HS point enable all female ski jumpers to land safely and successfully in the telemark position.

Ključne besede:sport, ski jumping, long jumps, landing, safety

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Šport

Nazaj