Podrobno

Podpora in informiranje staršev otrok z motnjo avtističnega spektra v okviru zgodnje obravnave
ID Lipovec, Tina (Avtor), ID Žgur, Erna (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Bezenšek, Ana (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,55 MB)
MD5: 9CE6307E8908CF0BF86E65763D8F1627

Izvleček
Rojstvo otroka s posebnimi potrebami za starše pogosto predstavlja nepričakovano in čustveno zahtevno življenjsko prelomnico. Motnja avtističnega spektra (v nadaljevanju MAS) je ena izmed diagnoz, ki jo spremljajo negotovost, strah in pomanjkanje informacij. Starši se ob postavitvi diagnoze soočajo s številnimi vprašanji o razumevanju otrokovega delovanja, ustreznih pristopih, oblikah pomoči, svojih pravicah in nadaljnjih korakih podpore. V takšnih okoliščinah ima strokovna podpora ključno vlogo, saj staršem predstavlja vir zanesljivih informacij in usmeritev. Magistrsko delo zato preučuje, v kolikšni meri starši otrok z MAS v Sloveniji prejemajo ustrezno informacijsko in strokovno podporo ter kako doživljajo njeno kakovost in dostopnost. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili zgodnjo obravnavo otrok z MAS ter poudarili pomen pravočasne in kakovostne strokovne podpore. Kakovostno izpeljan program zgodnje obravnave namreč podpira celostni razvoj otroka, dobro počutje otroka ter omogoča vključevanje v širše okolje in spodbuja samostojnost (de Atención Temprana, 2012, v Jemes-Campaña, idr., 2021). Pravočasna in kakovostna zgodnja obravnava pomembno vpliva na kakovost življenja otroka in njegove družine tudi na dolgi rok. Opredelili smo tudi zakonodajni okvir v Sloveniji, ki staršem zagotavlja pravico do informiranosti in sodelovanja v postopkih zgodnje obravnave ter določa odgovornost strokovnjakov pri podajanju informacij. Posebej smo se osredotočili na vprašanje, katere informacije starši po postavitvi diagnoze najbolj potrebujejo, kje jih pridobivajo ter kakšen učinek imajo kakovostne informacije na vsakdanje življenje družin. Teoretična izhodišča kažejo, da starši velik del informacij pogosto poiščejo izven strokovnih institucij, predvsem na spletu ali pri drugih starših, pri čemer se pojavlja vprašanje zanesljivosti takšnih virov. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, ki smo jo izvedli s pomočjo polstrukturiranih intervjujev z desetimi materami predšolskih otrok z MAS. Rezultati kažejo, da je le manjši delež mater zadovoljen s prejetimi informacijami in komunikacijo s strani strokovnjakov. Večina se jih je v določenem obdobju počutila prepuščeno sami sebi in je odgovore iskala drugje, kar je pri njih izzvalo občutke stiske, preobremenjenosti, zmedenosti in nesamozavesti. Najpogosteje so iskale na internetu ali pri drugih starših. Matere so izpostavile tudi prisotnost lažnih ali nepreverjenih informacij, kar je pri nekaterih povzročilo dodatno negotovost. Neformalne vire informacij sicer označujejo za kakovostne, pa vendar se je v naši raziskavi izkazalo, da so pri iskanju informacij v neformalnih virih zelo previdne. Ob koncu so sodelujoče v raziskavi podale predloge, kako bi bilo mogoče področje informiranja in podpore v zgodnji obravnavi še izboljšati. Za to področje raziskovanja smo se odločili, saj se nam zdi pomembno razumeti, v kolikšni meri so starši otrok z MAS zadovoljni s strokovno podporo, ki jo prejemajo v okviru zgodnje obravnave, saj lahko le na podlagi teh spoznanj oblikujemo učinkovitejše pristope k informiranju in podpori staršev. Prav tako je ključno pridobiti vpogled v to, kje in na kakšne načine starši otrok z MAS najpogosteje iščejo informacije ter kakšne oblike podpore uporabljajo. S tem bi pripomogli k zmanjšanju njihovih stisk, večjemu občutku opolnomočenosti, bolj premišljenemu in kakovostnemu izbiranju oblik pomoči, boljšemu sodelovanju med starši in strokovnjaki v procesu zgodnje obravnave ter navsezadnje tudi večjemu napredku otrok.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Motnje avtističnega spektra (MAS), zgodnja obravnava, sodelovanje staršev, informiranost staršev
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-184360 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:05.07.2026
Število ogledov:37
Število prenosov:10
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Supporting and Informing Parents of Children with Autism Spectrum Disorder within Early Intervention
Izvleček:
The birth of a child with special needs often represents an unexpected and emotionally demanding life transition for parents. Autism Spectrum Disorder (ASD) is one of the diagnoses frequently associated with uncertainty, fear, and a lack of information. Following the diagnosis, parents are confronted with numerous questions regarding their child’s functioning, appropriate intervention approaches, available support services, their rights, and the next steps in the support process. In such circumstances, professional support plays a crucial role, serving as a reliable source of information and guidance for families. Therefore, this master's thesis examines the extent to which parents of children with ASD in Slovenia receive adequate informational and professional support, as well as how they perceive its quality and accessibility. The theoretical part of the thesis presents early intervention for children with ASD and highlights the importance of timely and high-quality professional support. A well-designed early intervention program supports the child’s overall development and well-being, facilitates participation in the broader social environment, and promotes independence (de Atención Temprana, 2012, as cited in Jemes-Campaña et al., 2021). Timely and high quality early intervention also has a significant long-term impact on the quality of life of both the child and their family. Furthermore, the thesis outlines the legislative framework in Slovenia, which guarantees parents the right to information and participation in early intervention procedures and defines professionals’ responsibilities regarding the provision of information. Particular attention is given to the types of information parents need most following an ASD diagnosis, the sources from which they obtain this information, and the impact that access to high-quality information has on family life. The theoretical framework indicates that parents often seek a substantial portion of information outside professional institutions, primarily through the internet or other parents, raising concerns regarding the reliability of such sources. The empirical part of the study is based on qualitative research conducted through semi structured interviews with ten mothers of preschool children diagnosed with ASD. The findings reveal that only a small proportion of participants were satisfied with the information and communication they received from professionals. Most mothers reported feeling unsupported and left to navigate the situation on their own at certain points, leading them to seek answers elsewhere. This experience often resulted in feelings of distress, overwhelm, confusion, and self-doubt. The most common sources of information were the internet and other parents of children with ASD. Participants also highlighted the prevalence of false or unverified information, which further contributed to feelings of uncertainty for some mothers. Although informal sources of information were generally perceived as valuable, the findings suggest that mothers approached such sources with considerable caution. At the conclusion of the interviews, participants provided suggestions for improving information provision and support within the early intervention system. This research was undertaken because it is essential to understand the extent to which parents of children with ASD are satisfied with the professional support they receive within early intervention services. Such insights are necessary for developing more effective approaches to informing and supporting families. Furthermore, it is important to gain a deeper understanding of where and how parents of children with ASD most frequently seek information and which forms of support they utilize. Improving these aspects could help reduce parental stress, increase feelings of empowerment, support more informed decision-making regarding intervention options, strengthen collaboration between parents and professionals within the early intervention process, and ultimately contribute to better developmental outcomes for children.

Ključne besede:Autism Spectrum Disorder (ASD), early intervention, parent-professional collaboration, parental information and support

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj