Podrobno

Stališča specialnih in rehabilitacijskih pedagogov do nacionalnega preverjanja znanja za učence s posebnimi potrebami
ID Zupan, Ema (Avtor), ID Košak Babuder, Milena (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,73 MB)
MD5: 7A14CB8DB9AF2D324B2300FDF059F2FE

Izvleček
Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) je standardizirana zunanja oblika preverjanja znanja, ki predstavlja pomemben del spremljanja znanja in učnih ciljev učencev v osnovni šoli. Učencem s posebnimi potrebami so pri opravljanju preizkusa znanja v skladu z Navodili za prilagojeno izvajanje nacionalnega preverjanja znanja omogočene različne prilagoditve, katerih namen je zmanjševanje vpliva primanjkljajev učencev na njihovo izkazovanje znanja. Pri tem procesu imajo pomembno vlogo specialni in rehabilitacijski pedagogi, ki sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju potrebnih prilagoditev za učence s posebnimi potrebami. Namen magistrskega dela je bil raziskati stališča specialnih in rehabilitacijskih pedagogov do različnih oblik prilagojenega izvajanja nacionalnega preverjanja znanja za učence s posebnimi potrebami ter njihova stališča o funkcionalnosti posameznih prilagoditev z vidika vseživljenjskosti, trenutne uspešnosti učencev in dolgoročnih učinkov prilagoditev. Raziskana so bila tudi stališča do nabora prilagoditev za posamezno skupino učencev s posebnimi potrebami in zaznavi izzivov, ki se pojavljajo pri postopkih prijave in ob praktičnem zagotavljanju prilagoditev pri prilagojenem izvajanju nacionalnega preverjanja znanja. Raziskava temelji na kvantitativnem in kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan za namen magistrskega dela. V raziskavi je sodelovalo 59 specialnih in rehabilitacijskih pedagoginj z različno delovno dobo in doseženo stopnjo izobrazbe. Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranke prilagoditve pri nacionalnem preverjanju znanja večinoma ocenjujejo kot pomemben dejavnik zagotavljanja enakih možnosti učencem s posebnimi potrebami. Kot najbolj funkcionalna prilagoditev je bila ocenjena prilagoditev podaljšanega časa, pri prilagoditvah, kjer je vključena pomoč druge, odrasle osebe (zlasti pomočnika bralca), so bili pogosteje izraženi pomisleki glede možnosti usmerjanja učenca. Ugotovljeno je bilo, da anketiranke večino prilagoditev ocenjujejo kot učinkovite pri podpori učencem med preverjanjem znanja, vendar manj kot dejavnik razvoja dolgoročnih veščin, ki so pomembne za nadaljnje izobraževanje. Nabor prilagoditev za učence z avtističnimi motnjami je bil ocenjen kot najmanj ustrezen. Anketiranke so izpostavile tudi pomanjkljivosti obstoječega sistema prilagoditev, izražena je bila potreba po večji individualizaciji prilagoditev, posodobitvi obrazca za prijavo k prilagojenemu izvajanju nacionalnega preverjanja znanja ter jasnejših navodilih za izvajanje posameznih prilagoditev. Ugotovitve raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju stališč specialnih in rehabilitacijskih pedagogov do prilagojenega izvajanja nacionalnega preverjanja znanja in predstavljajo izhodišče za nadaljnji razvoj bolj vključujočega sistema preverjanja znanja za učence s posebnimi potrebami.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:nacionalno preverjanje znanja, prilagojeno izvajanje nacionalnega preverjanja znanja, učenci s posebnimi potrebami, specialni in rehabilitacijski pedagogi, stališča, prilagoditve
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-184359 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:05.07.2026
Število ogledov:20
Število prenosov:6
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Attitudes of Special and Rehabilitation Pedagogues towards the National Assessment of Knowledge for Pupils with Special Needs
Izvleček:
The National Assessment of Knowledge is a standardised external assessment that forms an important part of monitoring pupils’ knowledge and the achievement of educational objectives in primary education. According to the Guidelines for Adapted Implementation of the National Assessment of Knowledge, pupils with special educational needs receive various accommodations designed to reduce the impact of their impairments on the demonstration of their knowledge. Special education and rehabilitation teachers play a key role in this process, as they participate in planning and implementing the necessary accommodations for pupils with special educational needs. The aim of this master's thesis was to investigate the attitudes of special education and rehabilitation teachers towards various forms of adapted implementation of the National Assessment of Knowledge for pupils with special educational needs, as well as their views on the functionality of individual accommodations from the perspectives of lifelong applicability, current student performance, and the long-term effects of accommodations. The study also explored attitudes towards the range of accommodations available for different groups of pupils with special educational needs and the perceived challenges associated with the application procedures and the practical provision of accommodations during the adapted implementation of the National Assessment of Knowledge. The research employed both quantitative and qualitative approaches. Data were collected using a questionnaire designed specifically for this master's thesis. The study included 59 special education and rehabilitation teachers with varying lengths of professional experience and educational qualifications. The results showed that participants generally regarded accommodations in the National Assessment of Knowledge as important for ensuring equal opportunities for pupils with special educational needs. Extended testing time was identified as the most effective accommodation, while those involving assistance from another adult, particularly a reader, raised more frequent concerns about the potential for unintentional guidance of pupils. The findings also indicated that most accommodations were seen as effective in supporting pupils during assessments, but less effective in fostering the development of long-term skills important for further education. The range of accommodations available for pupils with autism spectrum disorders was rated as the least appropriate. Participants highlighted shortcomings in the current accommodation system, expressing a need for greater individualisation of accommodations, modernisation of the application form for adapted implementation of the National Assessment of Knowledge, and clearer guidelines for implementing individual accommodations. The findings contribute to a better understanding of the attitudes of special education and rehabilitation teachers towards adapted implementation of the National Assessment of Knowledge and provide a basis for further development of a more inclusive assessment system for pupils with special educational needs.

Ključne besede:National Assessment of Knowledge, adapted administration of the National assessment of Knowledge, students with special educational needs, special education and rehabilitation teachers, attitudes, accommodations

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj