Podrobno

Ključne komunikacijske veščine medicinskih sester pri delu s samomorilno ogroženimi mladostniki: pregled literature : diplomsko delo
ID Felc, Maša (Avtor), ID Lapanja, Aljoša (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Hvala, Nataša (Komentor), ID Kavčič, Tina (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1016,27 KB)
MD5: 9430841ADF961BD5B2117F650D278425

Izvleček
Uvod: Samomorilno vedenje med mladostniki je pomemben javnozdravstveni problem, saj sodi med vodilne vzroke smrti v tej starostni skupini. Duševna stiska se pri mladostnikih lahko izraža s spremembami v vedenju, čustvovanju, komunikaciji in vsakodnevnem delovanju, zato je njeno zgodnje prepoznavanje pogosto zahtevno. Medicinske sestre imajo pri tem ključno vlogo, saj so lahko med prvimi strokovnjaki, ki pridejo v stik z mladostnikom v stiski. Kakovostna komunikacija in vzpostavljanje terapevtskega odnosa omogočata lažje razkrivanje stiske ter prispevata k pravočasni in ustrezni nadaljnji obravnavi. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati in predstaviti osrednje komunikacijske veščine medicinskih sester pri delu s samomorilno ogroženimi mladostniki ter osvetliti njihovo vlogo pri zgodnjem prepoznavanju duševne stiske in oceni samomorilnega tveganja. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom domače in tuje strokovne literature. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed/MEDLINE in ScienceDirect ter v spletnem iskalniku Google Scholar. Pri izboru literature smo upoštevali obdobje objave od leta 2016 dalje, dostopnost celotnega besedila, recenziranost, objavo v slovenskem ali angleškem jeziku ter vsebinsko ustreznost glede na raziskovalni problem. V končno analizo je bilo vključenih 11 strokovnih virov. Vire smo kritično pregledali, primerjali in uredili glede na značilnosti udeležencev, raziskovalne zasnove ter ključne ugotovitve, povezane z raziskovalnimi vprašanji. Rezultati: Med 11 vključenimi viri je bilo šest empiričnih raziskav in pet preglednih člankov. Ugotovitve kažejo, da so terapevtski odnos, zaupanje ter empatična, spoštljiva in neobsojajoča komunikacija pomembni elementi obravnave samomorilno ogroženega mladostnika. Med najpogosteje opisanimi komunikacijskimi veščinami so bili aktivno poslušanje, postavljanje odprtih in neposrednih vprašanj, spremljanje besednih in nebesednih znakov ter prilagajanje pogovora mladostnikovi starosti in stopnji stiske. Medicinske sestre so duševno stisko prepoznavale s pogovorom, opazovanjem vedenjskih in čustvenih sprememb, klinično presojo ter uporabo strukturiranih presejalnih in ocenjevalnih postopkov. Njihova vloga je vključevala tudi zagotavljanje varnosti, dokumentiranje, napotovanje, spremljanje mladostnika in sodelovanje z družino ter drugimi strokovnjaki. Razprava in zaključek: Komunikacija je ena izmed osrednjih strokovnih kompetenc medicinske sestre pri obravnavi samomorilno ogroženih mladostnikov. Terapevtski odnos in zaupanje ustvarjata pogoje, v katerih mladostnik lažje izrazi svojo stisko, ustrezne komunikacijske tehnike pa prispevajo k njenemu zgodnjemu prepoznavanju in kakovostnejši oceni tveganja. Za izboljšanje strokovnega dela so ključni dodatno izobraževanje medicinskih sester, jasni strokovni protokoli, interdisciplinarno sodelovanje ter ustrezna organizacijska podpora.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, zdravstvena nega, mladostnik, samomorilne misli, medicinske sestre, komunikacijske veščine, terapevtski odnos, duševna stiska
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[M. Felc]
Leto izida:2026
Št. strani:IX, 37 str.
PID:20.500.12556/RUL-184351 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616-083
COBISS.SI-ID:284493571 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:05.07.2026
Število ogledov:204
Število prenosov:86
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Key communication skills for nurses working with suicidal adolescents: a literature review : diploma work
Izvleček:
Introduction: Suicidal behaviour among adolescents is an important public health issue and remains one of the leading causes of death in this age group. Mental distress in adolescents may be expressed through changes in behaviour, emotions, communication, and daily functioning, which can make its early recognition challenging. Nurses play an important role in this process, as they may be among the first professionals to come into contact with an adolescent in distress. Effective communication and the establishment of a therapeutic relationship facilitate the disclosure of distress and contribute to timely and appropriate further care. Purpose: The purpose of this diploma thesis was to explore and present the key communication skills of nurses working with adolescents at risk of suicide and to highlight their role in the early recognition of mental distress and the assessment of suicide risk. Methods: A descriptive method based on a review of Slovenian and international professional literature was used. The literature search was conducted in the CINAHL, PubMed/MEDLINE, and ScienceDirect databases and in the Google Scholar search engine. The inclusion criteria were publication from 2016 onwards, availability of the full text, peer-reviewed publication, publication in Slovenian or English, and relevance to the research topic. A total of 11 professional sources were included in the final analysis. The sources were critically reviewed, compared, and organised according to participant characteristics, research designs, and key findings related to the research questions. Results: The 11 included sources comprised six empirical studies and five review articles. The findings indicate that a therapeutic relationship, trust, and empathetic, respectful, and non-judgmental communication are important elements in the care of adolescents at risk of suicide. The most frequently described communication skills were active listening, asking open and direct questions, observing verbal and non-verbal signs, and adapting communication to the adolescent’s age and level of distress. Nurses recognised mental distress through conversation, observation of behavioural and emotional changes, clinical judgement, and the use of structured screening and assessment procedures. Their role also included ensuring safety, documenting findings, making referrals, monitoring the adolescent, and collaborating with the family and other professionals. Discussion and conclusion: Communication is one of the core professional competencies of nurses caring for adolescents at risk of suicide. A therapeutic relationship and trust create conditions in which adolescents can more easily express their distress, while appropriate communication techniques contribute to its early recognition and a more comprehensive assessment of suicide risk. Further education of nurses, clear professional protocols, interdisciplinary collaboration, and appropriate organisational support are important for improving professional practice.

Ključne besede:diploma theses, nursing care, adolescent, suicidal ideation, nurses, communication skills, therapeutic relationship, mental distress

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj