Podrobno

Potencial spomina za telesno zaznavanje v uprizoritvenih praksah : magistrsko delo
ID Olujić, Iva (Avtor), ID Divjak, Žiga (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (5,90 MB)
MD5: C969693D44C0C5A76F4E7C4B4CDBE1CE

Izvleček
V magistrskem delu obravnavamo razmerje med spominom in uprizoritvenimi praksami na način, da imata ključno vlogo pri izzivanju telesnega doživljaja med gledanjem uprizoritve. V prvem delu dela uporabljamo teorijo iz psihologije, teatrologije in filmske teorije, da bi vzpostavili terminologijo, na katero se bomo opirali v nadaljevanju dela. Predpostavka, ki jo opisujemo, se nanaša na neobvladane asociacije kolektivnega spomina občinstva, ki uresničujejo potencial za poenotenje skozi režijski postopek, v katerem ima scenski gib ključno vlogo in katerega posledica je telesno percepcijeo videnega. Predpostavka telesnega doživljaja je, da gre za intuitivno telesno reakcijo, ki ima primat nad kognitivnim in posledično pušča močnejši vtis pri gledalcu, ki retroaktivno pride do kognitivnega razumevanja opisanega doživljaja, kar ustvarja potencial za izkušnjo in nova spoznanja. V osrednjem delu dela bomo vzeli primere iz fotografije, filma in uprizoritvenih praks, da bi opisano idejo približali s pomočjo praktičnih del. V zadnjem delu dela se opiramo na praktični primer avtorske uprizoritve, v katerem opisujemo hodogram režijskih odločitev, ki so vodile k poskusu vzpostavitve opisanega. Na koncu zaključujemo z izvedbenem primerom predstave Konec sveta v treh dejanjih Selme Spahić, ki pri gledalki vzbuja močno čustveno reakcijo, saj režijski postopek prikliče v prisotnost tako individualne kot kolektivne izkušnje, izvedba pa je v enem delu pretežno scenskega giba. Nazadnje sledi misel, da se telesno zaznavanje v izvedbenih praksah lahko opira na spomin, ki postane gibalo za doživetje in razumevanje predstave.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:spomin, telesni doživljaj, uprizoritvene prakse, potencial, scenski gib
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:AGRFT - Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[I. Olujić]
Leto izida:2026
Št. strani:116 f.
PID:20.500.12556/RUL-184334 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:792.07
COBISS.SI-ID:292865283 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:04.07.2026
Število ogledov:225
Število prenosov:78
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The potential of memory for bodily perception in performance practices
Izvleček:
In the master's thesis, we examine the relationship between memory and performance practices in a way that they play a key role in provoking a bodily experience during the viewing of a performance. In the first part of the thesis, we draw on theory from psychology, theatre studies, and film theory in order to establish the terminology we will rely on throughout the remainder of the work. The premise we describe concerns the unrestrained associations of the audience member's collective memory, which realize their potential for unification through the directorial procedure, in which scenic movement plays a key role, and which results in a bodily perception of what is seen. The premise of the bodily experience is that it is an intuitive bodily reaction that holds primacy over the cognitive, and consequently leaves a stronger impression on the audience member, who retroactively arrives at a cognitive understanding of the described experience — an understanding that creates the potential for new insights and encounters. In the central part of the thesis, we draw on examples from photography, film, and performance practices in order to illuminate the described idea through practical works. In the final part of the thesis, we rely on a practical example of an authored performance, in which we describe the flowchart of directorial decisions that led toward an attempt to establish what has been described. We conclude with the performance example of the play The End of the World in Three Acts by Selma Spahić, which provokes a strong emotional reaction in the audience member because the directorial procedure summons into presence both individual and collective experiences, and the performance is, in one part, of dominant scenic movement. Finally, the thought follows that bodily perception in performance practices can rely on memory, which becomes the driving force for the experience and understanding of the performance.

Ključne besede:memory, bodily experience, performance practices, potential, stage movement, perception

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj