Pričujoča raziskava obravnava položaj LGBTQ+ oseb v Sloveniji. Za odgovor na raziskovalno vprašanje je bila izvedena anketa, s katero so bile ocenjene izkušnje LGBTQ+ oseb na treh ključnih področjih: diskriminacija, zločini iz sovraštva in sovražni govor ter duševno zdravje. Po zbranih podatkih so bili rezultati najprej analizirani glede na starostne skupine, regije, spolne usmerjenosti in spolne identitete, nato pa primerjani z letnimi podatki mavričnega indeksa za Slovenijo. Ugotovitve kažejo, da se mlajše LGBTQ+ osebe – zlasti tiste do približno 30. leta starosti – soočajo z izrazitejšimi izzivi kot starejše generacije. Poročajo o višji stopnji diskriminacije, večji izpostavljenosti sovražnemu govoru ter pogostejših težavah z duševnim zdravjem. Transspolne in nebinarne osebe se prav tako izkazujejo kot skupine, ki se srečujejo z največjimi izzivi, povezanimi z njihovo LGBTQ+ identiteto. Rezultati dodatno kažejo, da so LGBTQ+ osebe najbolj izpostavljene diskriminaciji v domačem okolju in v izobraževalnih ustanovah, medtem ko je poročanje o diskriminaciji v zdravstvenih ustanovah (tako splošnih kot ginekoloških oziroma uroloških) zelo nizko. Poleg tega podatki razkrivajo, da med LGBTQ+ osebami, ki živijo v osrednji Sloveniji, in tistimi iz drugih delov države skorajda ni razlik v izkušnjah. Na splošno primerjava med rezultati raziskave in mavričnim indeksom kaže, da se indeks opira zgolj na javno dostopne informacije, ne vključuje terenskega raziskovanja in ne upošteva duševnega zdravja. Zato mavrični indeks ne ponuja povsem celovitega vpogleda v življenjske okoliščine LGBTQ+ oseb v Sloveniji.
|
